Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (6.309-6.333)


  1.      goldínarček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od goldinar: tu in tam je zaslužil kak goldinarček ♪
  2.      gólding  -a m (ọ̑) agr. hmelj, ki bujno raste in daje pivu posebno aromo: pridelovati golding / savinjski golding ♪
  3.      gôlec  -lca [u̯c in lc] m (ō) 1. gol, neporasel hrib: hiša je stala na majhnem golcu; skalnati golci 2. ekspr. gol, neoblečen človek: v ambulanti je stalo več golcev 3. redko mlad, gol ptič, ki še ne more letati; golič: gnezdo je bilo polno golcev ◊ agr. zrno, ki ni obdano s plevnato lupino ♪
  4.      golečína  -e ž (í) redko goličava, goljava: sredi gozda so naleteli na golečino ♪
  5.      golén  -i ž (ẹ̑) del noge med kolenom in gležnjem: odrgniti, prebiti si golen; pri padcu si je zlomil kost v goleni ♦ zool. del noge pri žuželkah med stegnom in stopalcem ♪
  6.      golén  -a -o prid. (ẹ̑) agr., navadno v zvezi goleno zrno zrno, ki ni obdano s plevnato lupino ♪
  7.      golèn  -êna -o prid. (ȅ é) nar. gorenjsko nezrel: nabirali so golene lešnike; golene češnje ♪
  8.      golénec  in golênec -nca m (ẹ́; é) nar. gorenjsko nezrel sadež: v košari je imela same golence ◊ agr. zrno, ki ni obdano s plevnato lupino; golec ♪
  9.      goleníca  -e ž (í) 1. nav. mn. zgornji del škornja: golenice mu segajo pod kolena; visoke golenice; škornji s podvihanimi golenicami / usnjena golenica // gamaša: obul je lahke čevlje in si nataknil golenice 2. anat. kost na notranji strani goleni: zlomil si je golenico; golenica in mečnica ♪
  10.      goleníčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na golenico: golenične mišice / usnjeni škornji s trdim goleničnim ščitom ♪
  11.      goleníšče  -a s (í) zgornji del škornja; golenica: škornji s tesnim goleniščem ♪
  12.      golénji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na golen: golenja kost; golenja mišica ♦ med. golenja razjeda razpadanje tkiva na goleni zaradi prehranitvenih motenj pri krčnih žilah ♪
  13.      golénka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., star. nogavica brez stopala: nosil je gojzarice in golenke // gamaša: odpel je golenke in sezul čevlje ♪
  14.      golénski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od golen: golenska kost; golenske mišice ♪
  15.      goléti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko postajati gol: od suše je drevje začelo goleti ♪
  16.      gólf 1 -a m (ọ̑) športna igra na prostem, pri kateri spravljajo igralci krogle v jamice: igrati golf; igrišče, palice za golf / mini golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja; neskl. pril.: golf klub ♪
  17.      gólf 2 -a m (ọ̑) osebni avtomobil nemške tovarne Volkswagen: voziti se z golfom ♪
  18.      golfíšče  -a s (í) redko igrišče za golf ♪
  19.      gólfski  -a -o (ọ̑) pridevnik od golf: golfsko igrišče ♪
  20.      Gólgota  -e ž (ọ̑) rel. hrib pri Jeruzalemu, na katerem je bil križan Jezus Kristus: pot na Golgoto; pren., knjiž. Golgota ljubezni ♪
  21.      gólgota  -e ž (ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom veliko trpljenje, bolečina: golgota zasužnjenega naroda / to je zgodba njegove golgote ♪
  22.      gólgotski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Golgoto ali golgoto: golgotski dogodek / golgotska pot ♪
  23.      golíbar  -ja m (ȋ) nar. vzhodno škrjanec: najvišje je letel golibar ♪
  24.      golíca  -e ž (í) 1. strm, s travo porasel svet, navadno nad gozdno mejo: golice so bile že pokrite s snegom // strmina, na kateri je bil posekan gozd: spustil se je po golici navzdol 2. pšenica, ki ima klasje brez res: sejati golico 3. neizpolnjena tiskovina: izpolniti golico; brzojavna, čekovna golica ◊ petr. kamnina ali ruda, ki je nekoliko pokrita z zemljo ♪
  25.      golìč  -íča m (ȉ í) 1. mlad, gol ptič, ki še ne more letati: pitati goliče; gnezdo je bilo polno goličev 2. ekspr. mlad, nedorasel človek: bil je še tak golič in negodnik ♪

   6.184 6.209 6.234 6.259 6.284 6.309 6.334 6.359 6.384 6.409  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA