Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (626-650) 
- azúren -rna -o prid. (ȗ) knjiž. nebesno, svetlo moder: zrl je v azurno vodo; azurno nebo azúrno prisl.: azurno modro jezero ♪
- ažurírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) obrt. krasiti, robiti z ažurom, mrežiti: ažurirati prt ažuríran -a -o: dobila je v dar šest ažuriranih robcev ♪
- bábica -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju ◊ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius ♪
- babičevánje -a s (ȃ) redko opravljanje babiškega poklica; babištvo: ukvarjala se je z babičevanjem ♪
- bábiški -a -o prid. (ā) nanašajoč se na babica 2: babiška šola ♪
- bábji -a -e prid. (ȃ) slabš. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji ∙ slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje 2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca ◊ meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal ♪
- babuvízem -zma m (ȋ) filoz. nauk francoskega utopističnega komunista Babeufa ♪
- bacáč -a m (á) žarg., voj. minomet: Pred hišo so postavili težki bacač (V. Ocvirk) ♪
- bácek -cka m (ȃ) 1. ljubk. mlad ovčji samec, jagnje: bacek meketa pred ograjo 2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: zakaj pa ste taki backi? ♪
- báchovski -a -o [bah-] prid. (ȃ) tak kot pri Bachu: bachovska zvočnost skladbe ♦ muz. bachovska trobenta manjša trobenta z visoko ležečim tonskim obsegom za izvajanje zlasti baročnih skladb ♪
- bacíl -a m (ȋ) biol. paličasta bakterija: bacili napadajo organizem; odkriti nov bacil; tifusni bacil; bacil jetike / poljud. zrak je poln bacilov mikrobov sploh; pren. bacili vojne ♪
- baciláren -rna -o prid. (ȃ) med. ki ga povzročijo bacili: bacilarna bolezen ♪
- bacílen -lna -o (ȋ) pridevnik od bacil: bacilna kultura ♪
- bacilonósec -sca m (ọ̑) med. kdor ima bacile in jih prenaša na druge: odkriti bacilonosca ♪
- bacilonóska -e ž (ọ̑) med. ženska, ki ima bacile in jih prenaša na druge ♪
- bácka -e ž (ȃ) 1. ljubk. mlada ovčja samica, jagnje: najrajši je imel najmlajšo backo 2. nar. ovca sploh: čreda back ♪
- backhand -a [bèkhènd -ênda] m (ȅ-ȅ ȅ-ȇ) šport. udarec pri (namiznem) tenisu ipd. s hrbtom roke proti nasprotniku: močen backhand; neskl. pril.: backhand udarec; prisl.: udarja enako dobro backhand kot forehand ♪
- báčvast -a -o prid. (ȃ) star. podoben bačvi: posoda bačvaste oblike ♪
- bagatelizírati -am nedov. (ȋ) omalovaževati, podcenjevati: igralec je vlogo bagateliziral; njegov predlog so bagatelizirali ♪
- bágrski tudi bágerski -a -o prid. (á) nanašajoč se na stroj bager: bagrska čeljust / bagrske storitve ♪
- baháštvo -a s (ȃ) bahavost, bahanje: iz samega bahaštva si je kupil avto; njegove besede so bile prazno bahaštvo ♪
- bahàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) baha: bahav človek / bahavo govorjenje, vedenje / bahavi reklamni napisi bahávo prisl.: bahavo napovedovati velike uspehe ♪
- báhavec in bahávec -vca m (á; ȃ) knjiž., redko bahač ♪
- bahávost -i ž (á) lastnost bahavega človeka: poznali so bahavost tega človeka; sama bahavost ga je / te besede so prazna bahavost ♪
- bahávs -a m (ȃ) slabš. bahač: širokoustni bahavs ♪
501 526 551 576 601 626 651 676 701 726 
