Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (6.209-6.233)



  1.      gnetílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na gnetenje: gnetilna priprava / gnetilna masaža
  2.      gnetílnik  -a m () teh. stroj za gnetenje: gnetilnik za plastične snovi
  3.      gnetívo  -a s (í) snov za gnetenje: za gnetivo so si izbrali ilovico
  4.      gnetljív  -a -o prid. ( í) ki se da gnesti: lahko gnetljive snovi; gnetljivo testo
  5.      gnetljívost  -i ž (í) lastnost gnetljivega: gnetljivost ilovice
  6.      gnév  in gnèv gnéva m (ẹ̑; ẹ́) knjiž. visoka stopnja jeze, navadno združene s prezirom, ogorčenjem: obšel ga je gnev; polotila sta se ga obup in gnev; tresel se je od gneva; to spoznanje jo je napolnjevalo z gnevom; občutil je bolesten gnev do njega
  7.      gnévati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. jeziti se, razburjati se: zaradi tega se ne gnevaj
  8.      gnéven  -vna -o prid. (ẹ̄) knjiž. nanašajoč se na gnev: bil je trpek in gneven / gnevne solze; besede so bile dovolj gnevne gnévno prisl.: gnevno mu je odgovoril
  9.      gnezdáč  -a m (á) redko mlad, gol ptič, ki še ne more letati; golič
  10.      gnézdast  -a -o prid. (ẹ́) podoben gnezdu: drevo z gnezdasto krošnjo
  11.      gnezdíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer ptice gnezdijo: zapustiti stara gnezdišča; gnezdišče galebov / ptice se selijo na svoja gnezdišča 2. star. kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in odkoder se širi; žarišče, središče: kužno gnezdišče / gnezdišče germanizacije
  12.      gnilád  -i ž () kar je gnilo: sadje se je spremenilo v samo gnilad
  13.      gnjáten  -tna -o prid. () ki je z gnjatjo, iz gnjati: gnjatni namaz; gnjatna omleta
  14.      gnôjen  -jna -o prid. (ó) nanašajoč se na gnoj: a) pleten gnojni koš; gnojni voz; gnojna jama; gnojne vile / na njivi so bili številni gnojni kupi / gnojna prst b) gnojna rana; gnojno vnetje žrela / gnojni izcedek gnôjno prisl.: gnojno sluzast izcedek iz rane
  15.      gnójnica  tudi gnojníca -e ž (ọ́; í) seč, tekočina, ki se navadno zbira v gnojnični jami: gnojiti, zalivati z gnojnico; črpalka za gnojnico; smrdi kakor gnojnica ∙ ekspr. drugega ne zna kot polivati z gnojnico grdo, nesramno govoriti o kom
  16.      gnómon  -a m (ọ̑) astr. kazalec na sončni uri
  17.      gnúsa  -e ž (ū) nar. vzhodno, ekspr. ženska, ki vzbuja gnus
  18.      góba  -e ž (ọ́) 1. rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom: nabirati gobe; zastrupiti se z gobami; hiše so rastle kakor gobe po dežju / strupene, užitne gobe / dušene gobe; gobe v smetani ♦ bot. betičaste gobe ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae; cevaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi; cevarke; lističaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae // v zvezi kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah: brusi in kresilne gobe; tleča kresilna goba // navadno v zvezi hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les: v stanovanju se je pojavila hišna goba // mn., star. gobavost: zboleti za gobami 2. kar je po obliki podobno gobi: goba za krpanje nogavic / atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe 3. prožen, luknjičast predmet, ki vpija vodo: ožeti gobo; pomočiti gobo v vodo; brisati tablo z gobo; pije ko goba / šolska goba / morska, plastična goba 4. ekspr. kdor popije veliko alkoholnih pijač: pij, saj vem, da si goba / kot psovka molči, goba pijana ● ekspr. gobo ima v želodcu zelo dosti pije; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. premoženje je šlo po gobe je propadlo; ekspr. govori, ko da se je norih gob najedel zelo zmedeno, neumno
  19.      góbavec  -vca m (ọ́) 1. gobav človek: iznakažen obraz gobavca; ogibajo se ga kot gobavca 2. zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda gozdno drevje; gobar
  20.      góbčast  -a -o prid. (ọ̑) ki ima velik gobec: gobčast pes
  21.      góbček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od gobec: kužek grize in hlasta s črnim gobčkom; mehek gobček
  22.      góbčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gobec: gobčna odprtina / nizko ima zelo gobčno ženo klepetavo, jezikavo
  23.      góbec  -bca m (ọ̑) 1. prednji, navadno podaljšani del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih in ribah: konjem so se penili gobci; seči z gobcem po hrani; slinast pasji gobec / jezik mu je visel iz gobca; pes ima kost v gobcu; morski pes je plaval s široko odprtim gobcem 2. nizko obraz: z veseljem bi mu razbil gobec; kar pljunil bi ti v gobec // usta: zbil ti bom zobe iz gobca / počiti, udariti, usekati koga po gobcu ∙ nizko glej, da boš gobec držal da ne boš česa povedal, rekel; nizko ta pa ima gobec zna spretno govoriti, prepričevati; nizko z eno besedo mu je zamašil gobec mu onemogočil ugovarjanje; nizko zapri gobec! nehaj govoriti, molči; nizko dobili so jih po gobcu bili so tepeni, kaznovani zaradi predrznega, zabavljivega govorjenja; nizko ima dolg, grd gobec opravlja, grdo govori; nizko sam gobec ga je samo govori, ne stori pa ničesar 3. nizko kdor veliko, predrzno govori: to ti je gobec; bil je strašen gobec / kot psovka ne boš še tiho, gobec 4. ekspr. prednji del česa: čevlji so imeli stolčene gobce; gobec avtomobila
  24.      gobelin  -a [-belín tudi -blên] m (; ) ročno tkana stenska slika z umetniškimi, zlasti figuralnimi upodobitvami: dvorano so krasile freske in gobelini; dragoceni gobelini; gobelini z lovskimi prizori // tkanina z ročno ali strojno vtkanimi slikami ali cvetličnimi vzorci: prevleči naslanjače z gobelinom
  25.      gobelinka  -e [-belín- tudi -blên-] ž (; ) tekst. volnena nit za izdelavo gobelinov

   6.084 6.109 6.134 6.159 6.184 6.209 6.234 6.259 6.284 6.309  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA