Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (609-633)


  1.      avtomobilízem  -zma m (ȋ) kar je v zvezi z avtomobili ali z njihovo uporabo: avtomobilizem spreminja način življenja; kampiranje se je razmahnilo zaradi avtomobilizma; športni avtomobilizem; razvoj avtomobilizma ♪
  2.      avtonómnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost avtonomnega: avtonomnost pokrajine; avtonomnost kulturnih ustanov / branili so avtonomnost umetnosti ♪
  3.      ávtoprevózniški  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na avtoprevoznike ali avtoprevozništvo: avtoprevozniško podjetje / združenje avtoprevozniških delavcev ♪
  4.      avtoritáren  -rna -o prid. (ȃ) osnovan na popolnem podrejanju oblasti, samovoljen: avtoritarni režim / avtoritarna država / avtoritaren princip ♪
  5.      avtoritéta  -e ž (ẹ̑) ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta države, partije // kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki ♪
  6.      avtoritéten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od avtoriteta: avtoritetno politično vodstvo ♪
  7.      avtorizácija  -e ž (á) uradno dovoljenje; potrdilo, pooblastilo: dobiti avtorizacijo za gradnjo ♦ jur. uradno dovoljenje za zasebno opravljanje kake dejavnosti, zlasti tehnične // zal. avtorjevo dovoljenje za prevod ali priredbo njegovega dela: avtorizacija romana ♪
  8.      avtorizacíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od avtorizacija: avtorizacijska listina ♪
  9.      avtorizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) dati avtorizacijo; potrditi, pooblastiti: avtorizirali so nov proizvodni postopek ♦ zal. pisatelj je avtoriziral prevod romana avtorizíran -a -o: objavljamo skrajšan in avtoriziran zapisnik; avtorizirana izdaja ♪
  10.      ávtorjev  -a -o (ā) svojilni pridevnik od avtor: avtorjev zadnji roman; dobiti avtorjevo soglasje za ponatis ♪
  11.      ávtorka  -e ž (ā) avtorica: avtorka romana ♪
  12.      ávtorski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic ♦ biblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj ♪
  13.      ávtorskopráven  -vna -o prid. (ā-ā) nanašajoč se na avtorsko pravo: avtorskopravni problemi ♪
  14.      ávtorstvo  -a s (ā) dejstvo, resnica, da je kdo avtor česa: težko bo dokazal svoje avtorstvo; dvomljivo avtorstvo / svoje avtorstvo je skrival s psevdonimom / založba si je lastila avtorstvo avtorske pravice ♪
  15.      ávtosugestíja  -e ž (ȃ-ȋ) sugestija samemu sebi: uspeh je dosegel z veliko mero avtosugestije ♪
  16.      ávtovlák  in ávto vlák -a m (ȃ-ȃ) težji tovorni avtomobil s prikolico: podjetje ima za dolge proge pretežno težke avtovlake ♪
  17.      ázijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Azijce ali Azijo: azijske in afriške države; azijske džungle / azijska nepredirnost obraza / epidemija azijske gripe gripe, ki se širi iz Azije ♪
  18.      azúren  -rna -o prid. (ȗ) knjiž. nebesno, svetlo moder: zrl je v azurno vodo; azurno nebo azúrno prisl.: azurno modro jezero ♪
  19.      ažurírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) obrt. krasiti, robiti z ažurom, mrežiti: ažurirati prt ažuríran -a -o: dobila je v dar šest ažuriranih robcev ♪
  20.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju ◊ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius ♪
  21.      babičevánje  -a s (ȃ) redko opravljanje babiškega poklica; babištvo: ukvarjala se je z babičevanjem ♪
  22.      bábiški  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na babica 2: babiška šola ♪
  23.      bábji  -a -e prid. (ȃ) slabš. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji ∙ slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje 2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca ◊ meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal ♪
  24.      babuvízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk francoskega utopističnega komunista Babeufa ♪
  25.      bacáč  -a m (á) žarg., voj. minomet: Pred hišo so postavili težki bacač (V. Ocvirk) ♪

   484 509 534 559 584 609 634 659 684 709  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA