Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (5.884-5.908)



  1.      frčáti  -ím nedov. (á í) ekspr. 1. hitro, slišno leteti: kokoš je v loku frčala na tla / nad njim je frčalo letalo / krogle so frčale okoli glav; kamenje je frčalo po zraku // letati, švigati: kobilice so frčale sem ter tja / trske so frčale na vse strani odletavale; listi že frčijo iz knjige se trgajo, odpadajo / dekleta so frčala iz ene sobe v drugo tekala 2. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): to je pa že tak prestopek, da bo frčal // žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: kdor ne zna formul, bo frčal; pri vsakem izpitu je vsaj enkrat frčal 3. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: premlada je še, da bi frčala / frči za njim
  2.      frekvénca  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost: ugotavljati frekvenco dihanja, vrtljajev; frekvenca pobliskavanja svetilnika / publ. frekvenca prometnih nesreč raste; v učbenik so sprejete zlasti besede z visoko frekvenco pogosto rabljene / frekvenca strank na pošti // publ. uporaba, izkoriščenost: proga je zaradi premajhne frekvence opuščena; številke pričajo o vedno večji frekvenci prostorov 2. fiz. število nihajev v časovni enoti: spreminjati frekvenco; nizka, visoka frekvenca / oddajnik dela na frekvenci 20,003 megahertza s frekvencoelektr. omrežna frekvenca frekvenca električne napetosti v električnem omrežju 3. šol. predavateljeva potrditev obiskovanja predavanj: dati, dobiti frekvenco
  3.      frenolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na frenologijo: frenološke teorije / frenološka raziskovanja
  4.      freskántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na freskante ali fresko: freskantska tehnika; freskantsko delo
  5.      freskántstvo  -a s (ā) um. umetnost, ki se ukvarja s slikanjem fresk: najlepša dela bizantinskega freskantstva; razvoj freskantstva na Slovenskem
  6.      frésko  -a m (ẹ̑) tekst. volnena tkanina iz trdo sukane preje, tkana v platneni vezavi: obleka iz freska
  7.      frésko  neskl. pril. (ẹ̑) nanašajoč se na fresko: slikal je v fresko tehniki; fresko slikarstvo
  8.      fréta  -e ž (ẹ̄) nar. vzhodno majhna kmetija: na tej freti se ni dalo živeti
  9.      frétar  -ja m (ẹ̑) nar. vzhodno lastnik majhne kmetije: bajtarji in fretarji
  10.      frétati  -am nedov. (ẹ̑) nar. težko živeti, prebijati se: nekaterim se dobro godi, drugi pa komaj fretajo; za silo fretamo
  11.      freudízem  -zma [frojd-] m () teorija, po kateri podzavest vpliva na človekovo duševnost: vpliv freudizma na literaturo
  12.      freudovec  -vca [frôjd-] m () pristaš freudizma
  13.      freudovski  -a -o [frôjd-] prid. () nanašajoč se na freudovce ali freudizem: freudovska psihoanalitična metoda; freudovsko načelo
  14.      frézar  -ja m (ẹ̑) delavec, ki dela pri frezalnem stroju, rezkar: podjetje potrebuje brusače in frezarje
  15.      frfotàv  -áva -o prid. ( á) 1. ki plapola, vihra: frfotava perjanica / ekspr. dobro pozna svet frfotavih kril 2. ekspr. lahkomiseln, površen: frfotava ženska / frfotava gonja od zabave do zabave
  16.      frfúlja  -e ž (ú) slabš. površna, lahkomiselna ženska: ni bilo večje frfulje od nje
  17.      frikcíjski  -a -o prid. () teh. toren: frikcijska izguba ♦ strojn. frikcijska stiskalnica stiskalnica z vretenom, na katero se navor prenaša s trenjem
  18.      fríza  -e ž () les. parketna deščica, parketnica: bukove, hrastove frize
  19.      fŕk  medm. () izraža a) hiter odlet, zlet ptice: okno je odprto — frk — že je kanarček zunaj b) hiter odhod, tek: zvečer pa frk v gostilno
  20.      frkóčiti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) nar. vzhodno kodrati, navijati: frkočiti lase
  21.      frlúckati  -am nedov. () nar. vzhodno žvižgati, požvižgavati: hodi po sobi in frlucka; veselo si frlucka
  22.      frónta  -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsodgled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči
  23.      frontálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na prednjo stran: frontalen padec smučarja; frontalno trčenje z drugim vozilom / frontalen napad na kolono / frontalen pogled / mož je naslikan v frontalni pozi z obrazom naprej, od spredaj; frontalna soha obrnjena s prednjo stranjo h komu 2. ki poteka odkrito, neposredno na širokem področju: pripraviti se na frontalne akcije proti sovražniku; ne morejo sprejeti frontalne borbe / frontalno in manevrsko vojskovanje; pren., publ. frontalni odpor reakcije 3. nanašajoč se na fronta 5: frontalne motnje so dosegle naše kraje, se pomikajo proti vzhodu; frontalne padavine ◊ ped. frontalni pouk pouk, pri katerem sodelujejo vsi učenci istočasno, z istim gradivom pod neposrednim učiteljevim vodstvom; voj. frontalna vojna bojevanje na frontah po principih taktike in strategije frontálno prisl.: frontalno napasti sovražnika; figure na freski so postavljene frontalno
  24.      frontáš  -a m (á) pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte: zaveden frontaš
  25.      frónten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fronto: frontni jarki / frontni vojaki / frontna poročila / frontna črta / delovanje frontnih organizacij po vaseh organizacij Osvobodilne fronte / frontne brigade prva leta po 1945 delovne brigade, ki jih je organizirala Osvobodilna fronta

   5.759 5.784 5.809 5.834 5.859 5.884 5.909 5.934 5.959 5.984  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA