Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (5.226-5.250)



  1.      féšta  -e ž (ẹ̑) nar. zahodno praznik: na fešto je trgovina zaprta // praznovanje: udeležiti se fešte
  2.      fetálen  -lna -o () pridevnik od fetus: fetalni krvni obtok
  3.      fétiš  -a m (ẹ̑) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih predmet, ki ima nadnaravno moč in se časti po božje: razprava o fetiših in običajih 2. knjiž. za posameznika ali skupino nedotakljiva, slepo oboževana, priznana stvar: ljudsko pesem je spremenil v fetiš; zadati udarec fetišem malomeščanske demokracije
  4.      fetišíst  -a m () 1. kdor verjame v fetiše in jih časti: pripadniki tega plemena so fetišisti 2. psiht. kdor čuti bolezensko seksualno nagnjenost do dela telesa ali oblačila osebe drugega spola
  5.      fetišístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na fetišiste ali fetišizem: fetišističen kult / fetišističen strah; fetišistično gledanje na predmete
  6.      fetišizácija  -e ž (á) glagolnik od fetišizirati: ta zaverovanost meji že na fetišizacijo; fetišizacija tehnike
  7.      fetišízem  -zma m () 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vera v fetiše in njihovo čaščenje: opustiti fetišizem; raziskovati fetišizem in malikovalstvo pri nekaterih ljudstvih 2. knjiž. pretirano, slepo oboževanje, priznavanje česa: nagibati se k fetišizmu; dragocenosti so postale predmet njenega fetišizma ◊ ekon. blagovni fetišizem pojav, da se odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi; psiht. fetišizem bolezenska seksualna nagnjenost do dela telesa ali oblačila osebe drugega spola
  8.      fetišizíranje  -a s () glagolnik od fetišizirati: to občudovanje meji že na fetišiziranje; fetišiziranje voditelja
  9.      fetišizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. napravljati, delati iz česa fetiš: fetišizirati načelo, tradicijo
  10.      fétus  -a m (ẹ̑) med., vet. nastajajoči organizem od tretjega meseca življenja do rojstva, plod: razvoj fetusa
  11.      feuerbachovec  -vca [fôjerbah-] m (ó) pristaš filozofske smeri nemškega filozofa Feuerbacha: ruski feuerbachovci
  12.      févd  -a m (ẹ̑) v fevdalizmu zemljiška posest, ki jo podeli fevdni gospod vazalu v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb: deliti fevde; obdariti koga s fevdom / dati posestvo v fevd v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb
  13.      fevdálec  -lca m () v fevdalizmu pripadnik vladajočega razreda: denarno gospodarstvo je bilo za marsikaterega fevdalca usodno; priseljevanje tujih fevdalcev
  14.      fevdálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na fevdalce ali fevdalizem: fevdalni red; fevdalna doba; fevdalna družbena ureditev / fevdalni odnosi, privilegiji; fevdalne dajatve; fevdalna razkosanost dežele; fevdalno plemstvo / fevdalna družba, država ◊ zgod. fevdalni gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki
  15.      fevdalizácija  -e ž (á) uvajanje, uveljavljanje fevdalizma: fevdalizacija Evrope; posledice fevdalizacije
  16.      fevdalízem  -zma m () gospodarsko-družbena ureditev pred kapitalizmom, v kateri je zemlja v lasti zemljiških gospodov, obdelujejo pa jo podložni kmetje: boj proti ostankom fevdalizma; prehod iz fevdalizma v kapitalizem / razvoj mest v fevdalizmu
  17.      fevdálka  -e ž () ženska oblika od fevdalec: fevdalka s številnimi gradovi
  18.      fevdálnost  -i ž () značilnost fevdalnega: fevdalnost srednjega veka
  19.      fevdálstvo  -a s () 1. v fevdalizmu družbeni sloj pripadnikov vladajočega razreda: gospodarski spopad med fevdalstvom in meščanstvom 2. redko fevdalizem: fevdalstvo je začelo zgubljati svoj družbeni smisel
  20.      févden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fevd: fevdno razmerje / fevdna posestva ♦ zgod. fevdni gospod kdor ima pravico podeljevati fevde; fevdna pravica pravica podeljevanja fevdov
  21.      févdnik  -a m (ẹ̑) zgod. kdor ima fevd v užitku: fevdniki in podložniki celjskih grofov; prisega fevdnikov
  22.        medm. () 1. izraža zoprnost: fi, kakšna kislica je to vino; fi(ii), to naj bo kruh 2. posnema glas pri žvižganju: burja je žvižgala fi(ii)
  23.      fiála  -e ž () arhit. okrasni stolpič gotskih stavb s piramidno streho in križno rožo na vrhu: arkadni loki in fiale
  24.      fianketíranje  -a [fja-] s () glagolnik od fianketirati: fianketiranje kraljevega lovca
  25.      fianketírati  -am [fja-] dov. in nedov. () šah. postaviti lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale: beli je fianketiral oba lovca

   5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA