Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (4.926-4.950)


  1.      fakturístka  -e ž (ȋ) uslužbenka, ki sestavlja fakture: podjetje sprejme fakturistko z znanjem strojepisja ♪
  2.      fakultatíven  -vna -o prid. (ȋ) prepuščen osebni izbiri, neobvezen: fakultativni učni predmet; ta predavanja so fakultativna ◊ biol. fakultativni parazit zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; jur. fakultativni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji fakultatívno prisl.: fakultativno se učenci učijo tudi francoščino ♪
  3.      fakultatívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost fakultativnega: fakultativnost predavanj ♪
  4.      fakultéta  -e ž (ẹ̑) učno-znanstvena enota univerze: vpisal se je na medicinsko fakulteto; diplomiral je na filozofski fakulteti; pravna fakulteta; fakulteta za strojništvo; predstojnik fakultete; slušatelj fakultete za arhitekturo; profesor na ekonomski fakulteti / pog.: moj šef ima fakulteto fakultetno izobrazbo; končal je fakulteto študij na fakulteti / ekspr. zbrala se je vsa fakulteta vsi ljudje, ki so na fakulteti // poslopje te ustanove: zbrali se bomo pred fakulteto ◊ mat. fakulteta n produkt vseh naravnih števil od 1 do n ♪
  5.      fakultéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fakulteto: fakultetni študij, učitelj / imeti fakultetno izobrazbo / fakultetna uprava fakultétno prisl.: fakultetno izobražen strokovnjak ♪
  6.      falánga  -e ž (ȃ) 1. zlasti pri starih Grkih bojna skupina iz več ravnih, gostih vrst pešcev: sovražnik ni mogel razbiti falange; stali so kot močna falanga v boju za svobodo; pren. vsi dobro misleči naj se združijo v falango proti skupni nevarnosti ♦ šah. sklenjena vrsta kmetov iste barve 2. knjiž., s prilastkom skupina ljudi z enakimi interesi, naziranji: generacijska falanga // ekspr., z rodilnikom velika množina: okrog sebe je zbral celo falango somišljenikov; pren. falanga gorskih vrhov 3. španska fašistična stranka: Francova falanga 4. soc., po Fourierovi zamisli socializma osnovna družbena enota ♪
  7.      falangíst  -a m (ȋ) pripadnik španske fašistične stranke: enote falangistov ♪
  8.      falangístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na falangiste ali falanga 3: falangistični režim / falangistični časopis ♪
  9.      falanstêrij  -a tudi falanstêr -ja m (é; ȇ) soc., po Fourierovi zamisli socializma prostor za skupno življenje in delo osnovne družbene enote ♪
  10.      falêrnec  -nca m (ȇ) vino iz Campagne, navadno belo: piti falernca ♪
  11.      fáličen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na falos: falični kult / falične pesmi v starogrških sprevodih ♪
  12.      falíranec  -nca m (ȋ) pog., raba peša kdor je gospodarsko propadel ♪
  13.      falírati  -am dov. (ȋ) pog., raba peša gospodarsko propasti: tovarna je falirala; zaradi slabega gospodarjenja je trgovec faliral // slabš. opustiti, prekiniti študij: Janez je faliral v šesti šoli falíran -a -o: faliran študent; falirano podjetje ♪
  14.      falíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. gospodarsko propadel: faliten trgovec; falitno podjetje ♪
  15.      falkonét  -a m (ẹ̑) nekdaj lahek top z gladko cevjo: streljanje s havbicami, možnarji in falkoneti ♪
  16.      fálos  tudi fálus -a m (ȃ) knjiž. moški spolni ud: v sprevodih v čast Dionizu so nosili velikanski lik falosa kot simbol rodovitnosti ♪
  17.      falót  -a m, im. mn. falóti in falótje (ọ̑) pog., ekspr. slab, malopriden človek: njegov brat je velik falot; ne kaže zaupati tem falotom / kot psovka falot, ogoljufal si me ♪
  18.      falotaríja  -e ž (ȋ) pog., ekspr. slabo, malopridno dejanje: to je navadna falotarija; spet je naredil falotarijo ♪
  19.      falótek  -tka m (ọ̑) manjšalnica od falot: kaj naš, sosedov je šele falotek ♪
  20.      falótski  -a -o (ọ̑) pridevnik od falot: falotsko vedenje ♪
  21.      fálstafovski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. tak kot pri Shakespearovem Falstafu: falstafovski smeh; falstafovska postava ♪
  22.      falus  gl. falos ♪
  23.      falzét  -a m (ẹ̑) zelo visok, stisnjen moški glas: prešel je v visok falzet; kriknil je v zateglem falzetu; rezek falzet ♦ muz. moški pevski glas, višji od normalnega obsega ♪
  24.      falzéten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od falzet: falzetni glas, tenor ♪
  25.      falzificíranje  -a s (ȋ) glagolnik od falzificirati: biti kaznovan zaradi falzificiranja / falzificiranje narodnih pesmi; falzificiranje zgodovine ♪

   4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA