Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (4.734-4.758)



  1.      enotér  -a -o štev. (ẹ̑) star. ki je ene, iste vrste: enotero sukno / skovir je ponavljal svoj enoteri tožni klic enoličen, monoton
  2.      enotéren  -rna -o prid. (ẹ̑) star. enovit, enoten: marmor je enoterna kamnina
  3.      enotérnost  -i ž (ẹ̑) star. enotnost, istovrstnost: enoternost gradiva
  4.      ênotíren  -rna -o prid. (ē-) ki ima en tir: enotirna proga; enotirna železnica / enotirni železniški promet
  5.      ênotírnica  -e ž (ē-) enotirna železniška proga: promet po enotirnici ♦ teh. viseča enotirnica transportna naprava, pri kateri se premika tovor po eni tirnici
  6.      enôtiti  -im nedov.) 1. delati kaj enotno: enotiti izreko; ljudje se počasi enotijo v neko sivo brezobličnost 2. knjiž. družiti, povezovati: občutek osamljenosti jih enoti
  7.      enôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost enotnega: a) ta dogodek je razbil enotnost stranke; boriti se za enotnost; publ. pogovori so potekali v duhu medsebojnega razumevanja in enotnosti / etnična, jezikovna enotnost / bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov b) enotnost kompozicije, geološke strukture c) razgovori so potrdili enotnost pogledov ◊ ekon. načelo proračunske enotnosti načelo, da vsi dohodki proračuna krijejo vse njegove izdatke; lit. enotnost kraja, časa in dejanja značilnost (francoske) klasicistične dramaturgije, da je v dramskem delu en sam prostor, čas štiriindvajsetih ur in dogajanje brez epizod; ped. enotnost šolskega sistema značilnost šolskega sistema, ki ima eno samo možnost šolanja; polit. načelo enotnosti oblasti načelo, po katerem je nosilec oblasti ljudstvo, ki to oblast uveljavlja po predstavniških organih; soc. enotnost nasprotij, protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
  8.      enoúmen  -mna -o prid. (ú ū) ki se da razumeti samo na en način: tekst ni vedno enoumen; enoumna definicija; enoumno vprašanje enoúmno prisl.: enoumno odgovoriti
  9.      enoúmnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost enoumnega: enoumnost odgovora
  10.      ênoúren  -rna -o prid. (ē-) ki traja eno uro: enouren odmor; enourna vožnja / enourna zamuda
  11.      ênovalénten  -tna -o prid. (ē-ẹ̑) kem. ki lahko veže en atom vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali ju zamenja v spojini: enovalentni alkohol; enovalentni atomi, radikali
  12.      enoveljáven  -vna -o prid. (á ā) publ. neizpodbiten, neovrgljiv: poskusi niso dali enoveljavnih rezultatov enoveljávno prisl.: upravičenost takšnega sklepa je mogoče enoveljavno dokazati
  13.      ênovêseln  -a -o [sǝl] prid. (ē-) ki ima eno veslo: enoveselni čoln
  14.      enovít  -a -o prid. () 1. ki je enakih, istovrstnih sestavin: enovita snov / ta človek ima enovit značaj; roman je enovit po svoji kompoziciji 2. ki ima sestavne dele trdno povezane med seboj: enovit vojaški blok / narod kot enovita celota 3. knjiž. skladen, harmoničen: enoviti gibi telovadcev
  15.      enovítost  -i ž () lastnost, značilnost enovitega: nacionalna enovitost dežele; slogovna enovitost literarnega dela; enovitost kulture
  16.      ênovpréžen  -žna -o prid. (ē-ẹ̑) v katerega se vprega ena žival: enovprežni voz; enovprežne sani
  17.      ênovpréžnik  -a m (ē-ẹ̑) voz, v katerega se vprega ena žival: peljati se z enovprežnikom
  18.      ênovŕsten  -tna -o prid. (ē-) postavljen v eni vrsti: enovrstna razporeditev / enovrstni plašč, suknjič plašč, suknjič z gumbi v eni vrsti
  19.      enovŕsten  -tna -o prid. () redko ki je ene, iste vrste: vsa čustva niso enovrstna
  20.      ênovrstíčen  -čna -o prid. (ē-) ki ima eno vrstico: enovrstičen napis
  21.      ênozlóžen  -žna -o prid. (ē-ọ̄) lingv. ki ima en zlog: enozložna beseda; enozložne osnove
  22.      ênozlóžnica  -e ž (ē-ọ̑) lingv. enozložna beseda: enozložnice in dvozložnice / ekspr. če je bil slabe volje, je odgovarjal samo z enozložnicami
  23.      ênoznáčen  -čna -o prid. (ē-) zastar. enopomenski: enoznačni termini / rezultati raziskovanj so enoznačni
  24.      ênozób  -a -o prid. (ē-ọ̑ ē-ọ̄) ki ima en zob
  25.      ênozŕn  -a -o prid. (ē- ē-) agr., v zvezi domača enozrna pšenica pšenica, katere klas je sestavljen iz klaskov, ki imajo samo po eno zrno

   4.609 4.634 4.659 4.684 4.709 4.734 4.759 4.784 4.809 4.834  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA