Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (4.459-4.483)


  1.      ebenovína  -e ž (í) ebenov les: intarzije, okvir, palica iz ebenovine; njegovi lasje so črni kot ebenovina ♪
  2.      ebenovínast  -a -o prid. (í) 1. ki je iz ebenovine: ebenovinasta miza 2. po barvi podoben ebenovini: ebenovinasta polt ebenovínasto prisl.: ebenovinasto črni lasje ♪
  3.      ebonít  -a m (ȋ) črna trda snov iz kavčuka in žvepla, ki ne prevaja električnega toka: izolatorji iz ebonita ♪
  4.      eboníten  -tna -o prid. (ȋ) ki je iz ebonita: ebonitna palica, plošča ♪
  5.      ebulioskóp  tudi ebulioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) kem. priprava za določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi glede na vrelišče: z ebulioskopom določiti stopnjo alkohola v vinu ♪
  6.      ebulioskopíja  -e ž (ȋ) kem. določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi z ebulioskopom ♪
  7.      écarté  -ja [ekarté] m (ẹ̑) francoska igra s kartami, navadno za dve osebi: igral je z njim écarté ♪
  8.      écce hómo  [ekce-] medm. (ẹ̑-ọ̑) bibl. glej(te), to je (trpinčeni) človek! ♪
  9.      ecu  gl. eku ♪
  10.      édafon  -a m (ẹ̑) biol. združba drobnih organizmov, ki živijo v prsti ♪
  11.      edáfski  -a -o (ȃ) pridevnik od edafon: edafski faktorji povzročajo, da postane prst rodovitna ♪
  12.      édamec  -mca m (ẹ̑) gastr. edamski sir: kruh z maslom in edamcem ♪
  13.      édamski  -a -o prid. (ẹ̑) gastr., v zvezi edamski sir trdi sir v obliki krogle ali valja z rdeče povoščeno skorjo: rezina edamskega sira ♪
  14.      edém  -a m (ẹ̑) med. nabreklina kože ali organa zaradi nabiranja tekočine: bolniki z edemi in flegmonami; edem pljuč ♪
  15.      edematózen  -zna -o (ọ̑) pridevnik od edem: edematozna koža ♪
  16.      éden  -a m (ẹ̄) knjiž., redko raj, paradiž: izgnan iz edena ♪
  17.      eden  štev., gl. en ♪
  18.      édenski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na eden, raj: zaprta edenska vrata / ekspr. dekle edenske lepote / edenski vrt eden ♪
  19.      edícija  -e ž (í) 1. tiskano delo, kot izide enkrat; izdaja: kritična edicija Prešerna; pesniška zbirka v bibliofilski ediciji / večerna edicija časopisa // tiskano delo, publikacija sploh: kupoval je vse pomembnejše znanstvene edicije / založba je izdala nekaj reprezentativnih likovnih edicij 2. objava tiskanega dela: z edicijo te knjige si je založba pridobila velik ugled / delo je izšlo v ediciji znane pariške založniške hiše v založbi ♪
  20.      edicíjski  in edícijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na edicijo: edicijski stroški / kritična edicijska tehnika ◊ jur. edicijska dolžnost dolžnost vsakogar, da izroči dokazne predmete procesnemu organu ♪
  21.      edíkt  -a m (ȋ) 1. zgod., nekdaj predpis, ki ga izda vladar ali kak drug pomemben predstavnik oblasti: edikt proti reformaciji 2. jur. uradni razglas, uradni oklic ♪
  22.      edíkula  -e ž (ȋ) um. majhen tempelj, kapelica s kipom v sredi: baročna edikula; rimska edikula // okvir iz stebrov, preklad in slemen okoli portalov, oken ♪
  23.      edíl  -a m (ȋ) zgod. nadzornik javnega reda, tržne organizacije, javnih zgradb ter organizator javnih prireditev v starem Rimu ♪
  24.      edín  -a -o prid. (ȋ) nav. dv. in mn., v povedni rabi ki je enakih misli, istega mnenja: v tem smo si vsi edini; bili so (si) edini, da morajo takoj prekoračiti reko / redko mnenja o tem niso bila edina enotna, soglasna ♪
  25.      edínče  -ta s (ȋ) ekspr. edinec: razvajeno edinče ♪

   4.334 4.359 4.384 4.409 4.434 4.459 4.484 4.509 4.534 4.559  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA