Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (4.401-4.425)


  1.      dvóstòlp  -ôlpa -o prid. (ọ̑-ȍ ọ̑-ō) ki ima dva stolpa; dvostolpen: dvostolpa cerkev ♪
  2.      dvóstôlpen  -pna -o prid. (ọ̑-ȏ) 1. ki ima dva stolpa: dvostolpna cerkev 2. tisk. dvokolonski: dvostolpni stavek / dvostolpni naslov naslov v širini dveh stolpcev ♪
  3.      dvóstòp  -ópa m (ọ̑-ȍ ọ̑-ọ̄) vrsta iz dveh vštric stoječih ali korakajočih oseb: dvostop zavija v desno; postaviti, razvrstiti se v dvostop; korakati v dvostopu ♪
  4.      dvóstópen  -pna -o prid. (ọ̑-ọ̑) 1. nanašajoč se na dvostop: dvostopna kolona vojakov 2. dvostopenjski: dvostopni razvoj ♦ jur. dvostopno sojenje; strojn. dvostopni menjalnik ♪
  5.      dvóstôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ọ̑-ō) ki ima dve stopnji: dvostopenjski razvoj ◊ jur. dvostopenjske volitve posredne volitve; dvostopenjsko sojenje sojenje na dveh instancah; strojn. dvostopenjski kompresor kompresor, ki deluje v dveh stopnjah z vmesno ohladitvijo plina; dvostopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na dve različni vrtilni hitrosti; šol. dvostopenjski študij zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, v dveh stopnjah; teh. dvostopenjska raketa raketa, ki ima dva med seboj neodvisna sistema raketnih pogonskih motorjev, ki delujeta časovno drug za drugim ♪
  6.      dvóstrán  in dvóstràn -ána -o prid. (ọ̑-ȃ; ọ̑-ȁ ọ̑-á) dvostranski: dvostrano ogledalo ♪
  7.      dvótákten  -tna -o prid. (ọ̑-ȃ) 1. muz. ki je iz dveh taktov: dvotakten glasbeni motiv 2. strojn., navadno v zvezi dvotaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na dva giba bata en delovni gib ♪
  8.      dvoúmiti  -im nedov. (ū ȗ) redko dvoumno govoriti: v družbi zelo rad dvoumi ♪
  9.      dvóvaléntnost  -i ž (ọ̑-ẹ̑) kem. lastnost, značilnost dvovalentnega: dvovalentnost elementa ♪
  10.      dvóvpréžnik  -a m (ọ̑-ẹ̑) voz, v katerega se vpregata dve živali: peljali smo se z dvovprežnikom ♪
  11.      dvóvrstíčnica  -e ž (ọ̑-ȋ) lit. dvovrstična kitica: pesem je zložena v dvovrstičnicah ♪
  12.      dvóvŕstnik  -a m (ọ̑-ȓ) agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v dveh vrstah ♪
  13.      dvózakónstvo  -a s (ọ̑-ọ̑) jur. dvojni zakon ♪
  14.      dvózbórničen  -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov; dvodomen: dvozbornični parlament ♪
  15.      dvózlóžen  -žna -o prid. (ọ̑-ọ̄) lingv. ki ima dva zloga: dvozložna beseda ♦ lit. dvozložna rima ženska rima ♪
  16.      dvózlóžnica  -e ž (ọ̑-ọ̑) lingv. dvozložna beseda: naglas pri dvozložnicah ♪
  17.      dvóznáčen  -čna -o prid. (ọ̑-ȃ) zastar. 1. dvopomenski: dvoznačne besede 2. dvoumen, dvosmiseln: njegovo dvoznačno govorjenje je vzbujalo sum ♪
  18.      dvóznáčnost  -i ž (ọ̑-ȃ) zastar. 1. dvopomenskost: dvoznačnost besed 2. dvoumnost, dvosmiselnost: nesporazum je zakrivila dvoznačnost povedanega ♪
  19.      dvózóbka  -e ž (ọ̑-ọ̑) zool. večja rdeča riba tropskih morij z bodicami; ježevka ♪
  20.      dvózvéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) vojaška ali politična zveza dveh držav: dvozveza med Nemčijo in Avstro-Ogrsko ♪
  21.      dvózvézdje  -a s (ọ̑-ẹ̑) astr. skupina dveh zvezd: dvozvezdja in večzvezdja / fizikalno dvozvezdje dve zvezdi, ki krožita okrog skupnega težišča zaradi medsebojnega težnostnega vpliva; optično dvozvezdje dve zvezdi, ki sta navidezno blizu na nebu, nimata pa medsebojnega težnostnega vpliva ♪
  22.      dvóžénec  -nca m (ọ̑-ẹ̑) kdor živi v dvoženstvu ♪
  23.      dvóžénstvo  -a s (ọ̑-ẹ̑) zakon moža z dvema ženama hkrati: živeti v dvoženstvu / preganjati dvoženstvo ♪
  24.      dvóžíčen  -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki je iz dveh žic: dvožično pletenje mreže ♦ elektr. dvožični vod vod, ki je iz dveh žic, vodnikov ♪
  25.      dvóžílen  -lna -o prid. (ọ̑-ȋ) elektr. ki je iz dveh žil: dvožilni kabel, vodnik ♪

   4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA