Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (4.134-4.158)


  1.      dristílo  -a s (í) star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti dristilo ♦ med. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko; klistir ♪
  2.      dŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) zastar. zdrsniti, zdrkniti: solza ji je drknila po licu / ekspr. kar drknil je skozi vrata stekel, švignil ♪
  3.      drkòt  -ôta m (ȍ ó) zastar. drdranje, ropot: drkot koles ♪
  4.      drlèsk  -éska in -êska m (ȅ ẹ́, é) močen udarec, ki ga spremlja rezek glas: z drleskom zapreti vrata ♪
  5.      drléskati  -am tudi drlêskati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ē ȇ) z drleskom zapirati: drleskati z okni / vrata kar naprej drleskajo ♪
  6.      drléskniti  -em tudi drlêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) z drleskom zapreti: drleskniti z vrati ♪
  7.      drlésniti  -em tudi drlêsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) z drleskom zapreti: drlesniti z vrati ♪
  8.      dŕma  -e ž (ŕ) nar. slabša trava, ščavje: Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je bil porasel z drmo, to je s travo, ki so jo ovce imele najrajši (Prežihov) ♪
  9.      drmástiti  -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko lomastiti: medved drmasti po goščavi ♪
  10.      dŕmati  -am nedov. (r̄ ȓ) star. tresti, stresati: drmal je mlado jablano ♪
  11.      dŕmež  in dŕmeš -a m (ȓ) hrvatski ljudski ples v dvočetrtinskem taktu: gostilna se je tresla od drmeža ♪
  12.      drmóžje  -a s (ọ̑) alp. suho listje in drobir, ki ga nanosijo zračni vrtinci visoko v gore: veter dviga in vrtinči drmožje ♪
  13.      dŕn  -a m (r̄) star. ruša: s požiganjem suhe trave se uničuje drn ∙ zastar. bolezen ga je spravila pod drn umrl je; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet ♦ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros ♪
  14.      dŕnast  -a -o prid. (r̄) alp. porasel z nizko gorsko travo: drnast previs; strmo drnasto pobočje ♪
  15.      drnáten  -tna -o prid. (ā) redko zarasel, neobdelan: postaviti hišo na drnatnem terenu ♪
  16.      dŕncati  -am nedov. (ȓ) 1. teči v drncu: drncati in galopirati / poveljnik je drncal na belem konju ♦ vet. enakomerno, hitro teči brez poskakovanja // ekspr. hiteti, drveti: kočije so drdrale in drncale mimo nas 2. redko bingljati, migati: sedel je na klopi in drncal z nogami ♪
  17.      dŕnec  -nca m (ȓ) enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju: utrujena žival je prešla iz drnca v korak; pognati konja v drnec; enakomeren, lahen, nagel drnec / jahati, voziti se v drncu ♦ vet. enakomeren, hiter tek brez poskakovanja ♪
  18.      drníce  -níc ž mn. (í ȋ) knjiž., redko, v zvezi drnice igrajo bliska se v daljavi ♪
  19.      drnìč  -íča m (ȉ í) nav. mn., alp. šop, blazinica gorske trave na sicer golih tleh: ob stezi so rasli redki drniči ♪
  20.      drnína  -e ž (í) 1. neobdelan, divje porasel svet: poslopje bo stalo sredi drnine 2. zastar. opuščena, s travo zarasla njiva; ledina: krave se pasejo po drnini ◊ alp. strnjen pas gorske trave na sicer golih tleh ♪
  21.      drnjóhati  -am nedov. (ọ̑) ekspr. smrčati: drnjohal je, da se je soba tresla // slabš. spati: dan je že, pa še kar naprej drnjoha ♪
  22.      drnorézec  -zca m (ẹ̑) delavec, ki se ukvarja z rezanjem ruše ♪
  23.      drnóselj  -slja m (ọ́) nar. cibora: posekal je tisti stari drnoselj za hišo ♪
  24.      drnúlja  -e ž (ú) plod drena: rdeče drnulje; pijača iz drnulj ♪
  25.      drò  tudi dró prisl. (ȍ; ọ̑) nar. koroško izraža pritrjevanje; seveda, da: »Greš domov?« »Dro, domov.« // zelo, močno: je dro vesel ♪

   4.009 4.034 4.059 4.084 4.109 4.134 4.159 4.184 4.209 4.234  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA