Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (4.084-4.108) 
- dramílo -a s (í) redko sredstvo za dramljenje, bujenje: jemati dramilo; pren. narod potrebuje dramila ♪
- dramíti in drámiti -im nedov. (ȋ á) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno; buditi: ravnokar je zadremala, nikar je ne drami! ropot ga je neprestano dramil iz spanja; otroci se že dramijo / dramiti bolnika iz omame; pren., pesn. nedeljsko jutro se je dramilo nad mestom 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: razgibani dogodki dramijo pisatelju domišljijo; vsak prostor tam mi drami spomine na nekdanje dni; njegove besede mu dramijo dvome / dramiti otrokove skrite sposobnosti 3. zastar. motiti: glasovi dramijo nočno tišino; dramiti praznični mir dramíti se in drámiti se pesn. porajati se, nastajati: hrepenenje po nečem velikem se je dramilo v njem; v srcu se mu drami upanje dramèč -éča -e: sveža, drameča se zemlja ♪
- drámljenje -a s (á) glagolnik od dramiti: dramljenje iz omame / dramljenje lovske strasti ♪
- dramolét -a m (ẹ̑) lit. krajše dramsko delo: naštudirati dramolet ♪
- drámski -a -o prid. (á) nanašajoč se na dramo ali dramatiko: dramski kritik, pisatelj; dati romanu dramsko podobo / to je njegov dramski prvenec; dramska umetnost; dramsko delo ♦ lit. dramski konflikt // igralski, gledališki: dramski amaterizem; na šoli so ustanovili dramski krožek / dramska družina ansambel, igralci ♪
- dráp prid. neskl. (ȃ) ki je zelo svetlo rjave barve: obleka ni siva, ampak drap; torbica v drap barvi ♪
- drápati -am in -ljem nedov. (ā) 1. star. praskati: ljudje so ga drapali in ščipali 2. trgati, cefrati: drapati na kosce ♪
- drapé -ja m (ẹ̑) tanka tkanina iz česane volne: uniforma iz drapeja; neskl. pril.: drape tkanina ♪
- dráskav -a -o prid. (á) zastar. razpokan, razjeden: čakata v kotu, kjer se iz planote strmo dvigata širokorebrni Tolstec in draskavi Veliki Draški vrh (J. Mencinger) ♪
- drát -a m, mn. tudi dratóvi (ȃ) nižje pog. žica: kolobar zarjavelega drata ♪
- drážben -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dražbo: dražbeni postopek / dražbeni oklic uradno obvestilo o nameravani dražbi / dražbeni izkupiček ♪
- dražílo -a s (í) sredstvo, ki dražilno vpliva na organizem: kofein je lahko nevarno dražilo; uživati dražila; njena bližina je delovala nanj kot dražilo ♦ med. spolno dražilo afrodiziak ♪
- dražljívost -i ž (í) lastnost dražljivega: koketna dražljivost dekleta / znan je bil po svoji surovosti in dražljivosti / prevelika čutna dražljivost; dražljivost živčevja ♪
- drdrálo -a s (á) šalj. kar drdra, ropota: otroci so se kar gnetli okrog vrtiljaka, okrog tistega starega drdrala ♪
- dregljáj -a m (ȃ) rahel sunek s koncem česa: začutil je nenaden dregljaj v hrbet ♪
- drèk drêka m, mest. ed. tudi dréku (ȅ é) 1. vulg. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, govno, iztrebki: stopiti v drek; kurji, pasji, svinjski drek; smrad po dreku; umij se, smrdiš ko drek 2. nizko kar je malo vredno, nepomembno: vsak drek si zapiše; joka za vsak drek; tepec boš ostal, če boš bral takle drek tako slabo knjigo / bil je proti vojni in sploh vsemu temu dreku // malo vreden, nepomemben človek: ti si drek proti njemu / kot psovka na, drek hudičev, da si boš zapomnil, kdaj si izzival 3. nizko neprijeten, zapleten položaj: zdaj si pa res v dreku; zmeraj je pomagal komu iz dreka 4. nizko, v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: to me pa res en drek briga; vse si je sam pripravil, doma je en drek dobil; iskal sem, pa sem en drek našel b) v povedni rabi omalovaževanje: drek je
vse skupaj / elipt. pravi drek, če me premestijo 5. nizko, v medmetni rabi izraža močno zanikanje ali omalovaževanje: drek, ne bom se pustil; drek, pa taka zabava! ● nizko vse en drek je, če grem ali ne vseeno je; nizko tako za en drek je, da bi ga še otrok lahko pretepel brez moči, šibek; nizko pritožuje se za vsak drek za vsako malenkost; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju ♪
- drémanje tudi dremánje -a s (ẹ́; ȃ) glagolnik od dremati: zbuditi se iz dremanja ♪
- drémec -mca m (ẹ̄) star. dremavica: v dremcu poslušati ♪
- dremôtec -tca m (ō) redko dremavica: pogreznil se je v živčen dremotec ♪
- dremôten -tna -o prid. (ó) 1. raba peša ki čuti željo, potrebo po spanju: dremoten bolnik; bil je zelo dremoten / dremoten pogled; pren., knjiž. dremotne misli // knjiž. ki povzroča željo, potrebo po spanju: čemeren in dremoten dan; dremotna uspavanka; dremotno šumenje gozdov 2. knjiž. mračen, temačen: dremoten gozd; v dremotni kavarni je bilo samo še nekaj gostov / dremotna svetloba dremôtno prisl.: svetilka je dremotno gorela; dremotno pripovedovati; dremotno razsvetljeno mesto ♪
- dremôtica in dremótica -e ž (ō; ọ̑) knjiž. dremavica: pogrezniti se v dremotico; biti v nemirni dremotici / prižgal je cigareto, da bi premagal dremotico ♪
- dremôtičen in dremótičen -čna -o prid. (ó; ọ̄) 1. nanašajoč se na dremotico: bil je še ves dremotičen / dremotična otopelost 2. redko mračen, temačen: dremotične sence ♪
- dremôtnost -i ž (ó) dremavica: prebudila se je iz dremotnosti / do kraja se je otresel dremotnosti; pren., knjiž. dremotnost misli ♪
- dremúckati -am nedov. (ȗ) ekspr. lahno dremati: ded je vso zimo dremuckal na peči; leno je dremuckala na soncu; dremuckal je kakor maček; s smiselnim osebkom v dajalniku malo se mi dremucka ♪
- dremúh -a m (ū) slabš. kdor (rad) dremlje: no, dremuh, še spiš? ♪
3.959 3.984 4.009 4.034 4.059 4.084 4.109 4.134 4.159 4.184