Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (4.026-4.050)



  1.      dospélost  -i ž (ẹ́) 1. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica dan, termin, ko je treba plačati: dospelost dolga, menice / plačati dolg ob dospelosti 2. publ. dovršenost, popolnost: kompozicijska dospelost skladbe; tehnična dospelost
  2.      dospétek  -tka m (ẹ̑) ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica dospelost: dospetek dolga, menice / plačilo ob dospetku
  3.      dospéti  -spèm dov. (ẹ́ ) 1. knjiž. priti, prispeti: vojaki so dospeli na bojišče; dospeti do gozda; ladja dospe na cilj; hitela sta in v mesto sta dospela ravno opoldne; proti jutru smo dospeli domov / iz mesta so dospele novice; pren. moje trpljenje je dospelo do vrha; stvar je dospela do kritične točke 2. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica priti do dneva, termina, ko je treba plačati: menice so dospele; dajatev, dolg dospe v plačilo 1. januarja dospévši zastar.: dospevši do vrha, se je oddahnil dospèl in dospél -éla -o: dospeli rokopisi; plačati dospele anuitete
  4.      dospétje  -a s (ẹ̑) zastar. prihod: dospetje na cilj / dospetje poštnega avtobusa
  5.      dospévati  -am nedov. (ẹ́) 1. knjiž., redko prihajati: zrak dospeva v pljučne mehurčke 2. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica prihajati do dneva, termina, ko je treba plačati: menice dospevajo v plačilo po treh mesecih dospevajóč -a -e: počasi dospevajoči prispevki
  6.      dosréden  -dna -o prid. (ẹ̑) anat. sredotežen, centripetalen: dosredni živci
  7.      dostájati  -am nedov. (ā) zastar., navadno z nikalnico imeti dovolj česa: ne dostaja mi izurjenosti; za to delo mu ni dostajalo moči dostájati se tikati se, zadevati: kar se mene dostaja, si lahko brez skrbi; to se dostaja njegovega dela
  8.      dostáti  -stánem dov.) zastar. prestati, prebiti, odslužiti: umrl je, preden je dostal kazen / izpit je uspešno dostal opravil, naredil
  9.      dostáva  -e ž () prenos, prevoz česa na določen kraj: zagotoviti redno dostavo; dostava časopisa, pošte; dostava mleka na dom; rok za dostavo
  10.      dostavljálnik  -a [n in ln] m () dostavni avtomobil: blaga je bilo za dva tovornjaka in dostavljalnik
  11.      dôstikrat  prisl. (ó) izraža zadostno število ponovitev: to vem, dostikrat si mi že povedal // velikokrat, večkrat: dostikrat mislim nanj; to pot sem že dostikrat prehodil
  12.      dostópnost  tudi dostôpnost -i ž (ọ́; ó) značilnost dostopnega: koča je zaradi lahke dostopnosti zelo obiskana / dostopnost listin, zapisov / težka dostopnost dramskega dela; dostopnost pouka / priljubljen je bil zaradi svoje dostopnosti
  13.      doštudírati  -am dov. () končati študij: dolgo je študirala, zdaj je le doštudirala; fant je hitro doštudiral; doštudiral je pravo; doštudiral je na tehniški fakulteti / ekspr. izključili so me iz gimnazije in tako sem doštudiral nehal študirati // preh. omogočiti komu, da konča študij: vse otroke je doštudiral s svojo skromno plačo doštudíran -a -o: doštudirana mladina
  14.      dotêči  -têčem dov., dotêci dotecíte; dotékel dotêkla (é) 1. s tekom priti do koga, ki gre spredaj: ženska ga je dotekla pred hišo; na konju ga je z lahkoto dotekel; v finalu njegov konj ni mogel doteči tekmeca; pren., ekspr. doteklo ga je odrešilno spoznanje 2. star. miniti, izteči se: čas hitro doteče; kmalu ti bo doteklo življenje ∙ njegova ura je dotekla umrl je; kmalu bo umrl
  15.      dotekniti  gl. dotakniti
  16.      dotikalíšče  -a s (í) geom. točka, v kateri se premica ali ravnina dotika krivulje ali ploskve: dotikališče tangente; pren. dotikališča med kulturami in narodi
  17.      dotíranje  -a s () glagolnik od dotirati1: družbeno dotiranje izobraževanja odraslih; dotiranje ustanov; spremeniti sistem dotiranja
  18.      dotléti  -ím dov., dotlì (ẹ́ í) prenehati tleti: poleno je dotlelo
  19.      dotólči  -tólčem [o] dov., dotólci dotólcite in dotolcíte; dotólkel dotólkla (ọ́) potolči, pobiti do konca: dotolkli so jih s puškinimi kopiti; s palico je dotolkel žival / sovražnik nas hoče frontalno dotolči
  20.      dotórej  prisl. (ọ̑) star. tako zelo: oslabel je dotorej, da ni mogel vstati
  21.      dotrájanost  -i ž () značilnost dotrajanega: sedežem se že pozna dotrajanost; dotrajanost šolskih prostorov
  22.      dotrájati  -am dov. () zaradi dolge rabe, obstajanja postati neuporaben, neprimeren: hiše so že dotrajale; vodovodna napeljava je dotrajala dotrájan -a -o: čakalnica s starim, dotrajanim inventarjem; leseni stebri so bili dotrajani; opustili so prevoz na dotrajani progi
  23.      dotrobíti  in dotróbiti -im dov. ( ọ́) končati trobljenje: trobentač je dotrobil
  24.      dotrpéti  -ím dov., tudi dotŕpel; dotrpljèn (ẹ́ í) 1. končati, preživeti trpljenje: prestal je kazen, dotrpel / srce mu je pogumno dotrpelo poraz 2. vznes. umreti: bolnik je dotrpel / v osmrtnicah dotrpela je naša dobra mama
  25.      double  -a [dúbl in dábl] m (ū; ) šport. igra dveh igralcev proti dvema, zlasti pri tenisu: naši zastopniki v doublu niso nastopili

   3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA