Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (39.184-39.208)


  1.      živodêr  in živodér -a m (ȇ; ẹ̑) zastar. 1. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: psa je odpeljal živoder 2. brezobziren, surov človek: ne bodi tak živoder ♪
  2.      živosrebŕn  -a -o prid. (ȓ) 1. ki je iz živega srebra: živosrebrni pripravki / živosrebrni barometer ♦ elektr. živosrebrna sijalka; farm. živosrebrni diuretiki; fiz. živosrebrni manometer; kem. živosrebrna para; živosrebrne soli // živosrebrov: živosrebrna ruda / živosrebrni rudnik 2. take barve kot živo srebro: živosrebrna svetloba ● knjiž. živosrebrna živahnost velika, nenehna ♪
  3.      živôtnost  -i ž (ō) knjiž. debelost, obilnost: kljub životnosti je bil okreten ♪
  4.      žlabudràv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki (rad) govori mnogo in nepomembne stvari: žlabudrav človek; fant je precej žlabudrav ♪
  5.      žlahtnítelj  -a m (ȋ) agr. kdor se poklicno ukvarja z žlahtnjenjem rastlin: žlahtnitelji so vzgojili novo vrsto hmelja; žlahtnitelj trajnic ♪
  6.      žlávsa  -e ž (ȃ) nar. 1. vodén, shojen sneg; plundra: hoditi po žlavsi; žlavsa na cesti 2. slaba jed, navadno redka: pojedli so nekaj tople koruzne žlavse ♪
  7.      žlebíčje  -a s (ȋ) geogr. več žlebičev, žlebiči: voda je razčlenila skalo v žlebičje ♪
  8.      žlebnják  -a m (á) žlebasta strešna opeka: prekrivati streho z žlebnjaki; žlebnjaki in slemenjaki ♪
  9.      žlèht  prid. neskl. (ȅ) nižje pog. hudoben, zloben: žleht človek; ne bodi žleht / žleht otroci / ima žleht jezik žlèht prisl., zastar. slabo, hudo: žleht se mu godi, mu gre ♪
  10.      žléhten  -tna -o prid. (ẹ̑) nar. hudoben, zloben: žlehten človek; ne bodi žlehten ♪
  11.      žlehtnôba  -e ž (ó) nižje pog. 1. hudobnost, zlobnost: nenadoma ga je prijela žlehtnoba; ne zamerimo jim žlehtnobe 2. hudoben, zloben človek: ona je prava žlehtnoba ♪
  12.      žlémati  -am nedov. (ẹ̑) nar. odstranjevati sluznico s črev za klobase: prati in žlemati čreva ♪
  13.      žlémprga  -e ž (ẹ́) nar. priprava za zapiranje odprtine v podu, stropu, odpirajoča se navadno navzgor; loputa, poklopna vrata: žlemprga mu je padla na glavo; dvigniti žlemprgo v stropu ♪
  14.      žléviti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. 1. žvečiti, žuliti: žleviti kruh / žleviti tobak 2. piti: žleviti vino ♪
  15.      žléza  -e ž (ẹ́) 1. organ, skupina celic, ki proizvaja in izloča posebne snovi, pomembne za delovanje organizma: žleze izločajo slino, sluz, znoj; motnje v delovanju žlez; izloček žleze / kožne žleze; parna žleza ♦ anat. endokrina žleza ali žleza z notranjim izločanjem ki izloča neposredno v kri ali mezgo; lojna žleza lojnica; mlečna žleza kožna žleza pri samicah sesalcev, ki določen čas po rojstvu mladiča izloča mleko; moška spolna žleza spolna žleza, ki proizvaja semenčice; nadledvična žleza; prebavne žleze ki izločajo prebavne sokove; semenska žleza parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod; sluzna žleza; ščitna žleza ščitnica; biol. spolna žleza del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; bot. nektarne, smolne žleze; zool. črnilna žleza ki proizvaja temno rjavo obrambno tekočino; podjezična žleza pri nekaterih pticah, ki izloča slino za lepljenje gnezda; smradna žleza smradnica; trtična žleza kožna žleza ob trtici ptic, zlasti vodnih, ki izloča maščobo za mazanje perja 2. zastar. sluz: iz kože se izloča žleza ♪
  16.      žlézast  -a -o prid. (ẹ́) ki ima žleze: žlezasta sluznica / steblo rastline je zelo žlezasto žlézasto prisl.: žlezasto dlakavi listi ♪
  17.      žlézav  -a -o prid. (ẹ́) žlezast: žlezavi listi rastline ♦ bot. žlezava nedotika rastlina z rdečimi, dolgopecljatimi cveti v grozdih in glavičastimi žlezami na pecljih spodnjih listov, Impatiens glandulifera ♪
  18.      žlézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žlezo: žlezno tkivo ♦ anat. žlezno izvodilo ♪
  19.      žlíčarica  -e ž (ȋ) zool. raca z močnim, na koncu v obliki žlice razširjenim kljunom, Anas clypeata ♪
  20.      žlíkrof  -a m (ȋ) nav. mn., gastr. kuhana jed iz testa, napolnjena z nadevom: postreči z žlikrofi; skleda žlikrofov / idrijski žlikrofi ♪
  21.      žlobúdra  -e ž (ȗ) 1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: ne zmeni se za to žlobudro; on je prava žlobudra 2. slabš. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje: vpili so v žlobudri, ki jo je komaj razumel / ta jezik je zame prava žlobudra 3. slabš. gosta, tekoča zmes: jama je bila polna glinaste žlobudre / izbruhana žlobudra 4. slaba pijača; čobodra: ponujali so jim rjavo žlobudro, ki ji pravijo kava 5. ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: gaziti po žlobudri ♪
  22.      žlobúdrast  -a -o prid. (ȗ) ekspr. plundrast: sneg je kopnel in steze so se spreminjale v žlobudraste jarke ♪
  23.      žmèk  žméka m (ȅ ẹ́) nar. vzhodnoštajersko lesena matica, pretaknjena skozi luknjo v tramu na vrhu stiskalnice ♪
  24.      žmŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) nar. mežikniti: žmrkniti z desnim očesom ♪
  25.      žníderšič  -a m (ȋ) žarg., čeb. Žnideršičev panj: vzeti sat iz žnideršiča; žnideršiči in kranjiči ♪

   39.009 39.034 39.059 39.084 39.109 39.134 39.159 39.184 39.209 39.234  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA