Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (39.109-39.133)


  1.      žetón  -a m (ọ̑) ploščica, navadno okrogla in barvasta, kot nadomestilo za določeno vsoto denarja, zlasti pri igrah na srečo: v igralnici kupiti, priigrati žetone; žetoni različnih vrednosti // taka ploščica, ki se spusti v avtomat, da ta kaj da ali naredi: vreči žeton v avtomat; telefon na žetone / žetoni za prevoz z mestnimi avtobusi ♪
  2.      žétven  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žetev: kombajn in drugi žetveni stroji / žetveni dnevi / žetvena in mlatilna opravila / zapisovati žetvene pesmi ♦ etn. žetveni venec venec iz klasja in poljskega cvetja, ki ga izroči žanjica gospodinji v hrambo do naslednje žetve, znan zlasti v Prekmurju in Beli krajini ♪
  3.      žêzlo  -a s (é) 1. okrašena palica kot znamenje vladarske oblasti: zlato žezlo; žezlo in krona / kraljevsko, vladarsko žezlo 2. ekspr. vladarska oblast, vladarski položaj: žezlo je prešlo na sina; dati žezlo iz rok; žezlo je trdno držal v svojih rokah / dežele so bile dolgo pod žezlom ene dinastije // vladanje, vladavina: pod njegovim žezlom je bil v deželi mir ● publ. hokejsko moštvo je bilo ob žezlo izgubilo je vodilni položaj, prvo mesto; ekspr. združiti deželo pod enim žezlom v skupno monarhijo ♪
  4.      žezlonósec  -sca m (ọ̑) knjiž., redko vladar: ukazi žezlonosca ♪
  5.      žéželj  -žlja m (ẹ́) star. greblja, grebljica: z žežljem drezati v žerjavico ♪
  6.      žežnjáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: v travi žežnjajo žuželke 2. nerazločno govoriti: na dvorišču so žežnjale ženske // vsebinsko prazno govoriti: nekaj jim je žežnjal o poroki / žežnjati obljube ♪
  7.      žgálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki kaj žge: žgalec apna / oblikovalec in žgalec keramike ♪
  8.      žgálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na žganje, segrevanje: žgalna peč / žgalno varjenje 2. v različnih religijah nanašajoč se na darovanje obredne žrtve: žgalni oltar / žgalni dar pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu; žgalna daritev ♪
  9.      žgalína  -e ž (í) zastar. sončna pripeka: trpeti v žgalini ♪
  10.      žgálnica  -e [tudi u̯n] ž (ȃ) delavnica, obrat za žganje, segrevanje: gradnja velike peči v žgalnici ♪
  11.      žgálnik  -a m (ȃ) redko priprava za žganje, segrevanje: novi žgalnik je pregorel / kavni žgalnik pražilnik za kavo ♪
  12.      žgálo  -a s (á) redko priprava za žganje: prežgati z žgalom ♪
  13.      žgánček  -čka m (á) nav. mn., ekspr. manjšalnica od žganec: ajdovi žgančki ♪
  14.      žgánčevka  -e ž (á) voda, v kateri so se kuhali žganci: odliti žgančevko ♪
  15.      žgánec  -nca m (á) nav. mn. jed zlasti v obliki grudic, navadno iz moke, vode: drobiti, kuhati, mešati žgance; dobro zabeljeni žganci; žganci s kislim zeljem; govori, kot bi imel žgance v ustih / žganec je padel na tla grudica te jedi / ajdovi, koruzni žganci; krompirjevi žganci v katerih je krompir; mlečni žganci politi z mlekom ● ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; spanec je boljši kot žganec spanje je koristnejše kot jed ♪
  16.      žgánek  -nka m (á) nav. mn., nar. vzhodno žganec: kuhati žganke / ajdovi žganki ♪
  17.      žganína  -e ž (í) 1. knjiž. žgana pijača: steklenica žganine 2. arheol. ostanki sežganega trupla ♪
  18.      žgánjar  -ja m (ȃ) ekspr. kdor (rad) pije žganje: vpitje žganjarjev ♪
  19.      žgánjar  in žganjár -ja m (ȃ; á) kdor se (poklicno) ukvarja z žganjarstvom: žganjarji in vinarji ♪
  20.      žgánjarček  -čka m (ȃ) gastr. kozarec za žgane pijače: žganjarček in kozarec za vino ♪
  21.      žganjaríja  -e ž (ȋ) star. točilnica žganja; žganjarna: srečala sta se v žganjariji ♪
  22.      žganjáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. kuhati žganje: žganjarila sta dolgo v noč ♪
  23.      žganjárna  -e ž (ȃ) 1. točilnica žganja: bil je natakar v žganjarni 2. obrat za predelovanje zlasti sadja v žganje: delati v žganjarni ♪
  24.      žganjárnica  -e ž (ȃ) star. točilnica žganja; žganjarna: pijanci so posedali v žganjarnici ♪
  25.      žgánjarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na žganjarje, pivce: žganjarska družba ∙ šalj. žganjarski bratec kdor rad pije žganje ♪

   38.984 39.009 39.034 39.059 39.084 39.109 39.134 39.159 39.184 39.209  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA