Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (39.084-39.108)


  1.      žêpen  -pna -o prid. (ȇ) 1. nanašajoč se na žep: žepna odprtina; žepna podloga / žepni format knjige; žepni nož manjši nož z enim ali več pregibnimi rezili; žepni računalnik; (žepni) robec; žepna knjiga manjša, cenena broširana knjiga; električna žepna svetilka; žepna ura 2. publ. zelo majhen: narediti žepni bazen; žepna državica / žepna odprava z malo člani / žepna vojna majhna lokalna vojna ∙ publ. žepna podmornica majhna podmornica navadno za diverzantske akcije ♪
  2.      žepìč  -íča tudi žêpič -a m (ȉ í; ē) žepek: seči z roko v žepič; žepič na telovniku ♪
  3.      žépkov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žepek, rastlino: vonj žepkovega cvetja / žepkov med ♪
  4.      žêpnica  -e ž (ȇ) knjiž., redko žepna ura: tiktakanje žepnice; ura žepnica ♪
  5.      žepnína  -e ž (ȋ) manjša vsota denarja, ki jo kdo dobi navadno mesečno za manjše osebne izdatke: dajati otroku žepnino ♪
  6.      žepovína  -e ž (í) obrt. gosta, trdna bombažna tkanina za notranji del žepov: urezati žep iz žepovine ♪
  7.      žerávec  -vca m (ȃ) lončna rastlina z dišečimi dlakavimi listi in drobnimi vijoličastimi cveti; roženkravt: okna krasijo cvetoči žeravci ♪
  8.      žerjàv  -áva m (ȁ á) 1. velika ptica z dolgim vratom, dolgimi golimi nogami in navadno sivim perjem: žerjavi letijo na jug; oglašanje žerjavov; kričali so kot žerjavi 2. naprava za dvigovanje, prenašanje na vrvi obešenih bremen po zraku na manjše razdalje: nakladati ladjo z žerjavom; ladijski žerjav; žerjav z obtežilom; nosilnost žerjava; ročica žerjava ◊ strojn. kabelski žerjav pri katerem se maček premika po jekleni vrvi, razpeti nad deloviščem; mostni žerjav pri katerem se po nosilcu vozi maček; teh. premični žerjav ki se premika z lastnim pogonom; zool. sivi žerjav umazano sive barve, s črno glavo in vratom ter belima progama vzdolž vratu, Grus grus ♪
  9.      žerjávar  -ja m (ȃ) žerjavovodja: žerjavar premičnega žerjava; žerjavarji in bagristi ♪
  10.      žerjáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na žerjav 2: žerjavna kabina ♦ strojn. žerjavni most mostu podobna naprava, ki se premika po tirnicah ♪
  11.      žerjávica  -e ž (ȃ) 1. tleči, dogorevajoči kosi lesa, premoga: žerjavica tli, ugaša; pogasiti žerjavico; razgrebati, razpihovati žerjavico; speči meso nad žerjavico; drezati z grebljico v žerjavico; žareča žerjavica; žerjavica pod pepelom; lopatica za žerjavico; rana ga peče kot žerjavica; vroč, živ kot žerjavica; prestopa se kot na žerjavici zelo nemirno / prenesti s kleščami nekaj žerjavic kosov žerjavice / ekspr. njegove oči so žerjavica živahne, preiskujoče 2. knjiž., s prilastkom bolečina, trpljenje: čutila je žerjavico hrepenenja, ljubosumnosti ● ekspr. ona je sama žerjavica je zelo živahna, temperamentna; ekspr. roko dam v žerjavico, da se bo to zgodilo trdno sem prepričan; ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; zaničevanje ga je žgalo kot žerjavica mu je povzročalo hude duševne bolečine; bil je kot na žerjavici zelo nemiren ♪
  12.      žerjavíst  -a m (ȋ) žerjavovodja: delal je v pristanišču kot žerjavist ♪
  13.      žerjávji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na žerjave: žerjavje perje / ekspr. ima žerjavje noge ♪
  14.      žerjávka  -e ž (ȃ) nar. žerjavica: razpihati žerjavko; peka v žerjavki; peče ga kot žerjavka / nekaj žerjavk je padlo na tla ♪
  15.      žerjávnica  -e ž (ȃ) v nekaterih deželah posodi podobna priprava z žerjavico za ogrevanje: greti se ob žerjavnici; trinožnik s kovinsko žerjavnico ♪
  16.      žerjávnik  -a m (ȃ) nekdaj priprava za žerjavico, s katero se prižiga smodnik v topu, stenj na puški: prinesti topničarju smodnik, nabijalnik in žerjavnik ♪
  17.      žerjavovódja  -e tudi -a m (ọ̑) kdor upravlja žerjav: podjetje potrebuje več žerjavovodij; tečaj za žerjavovodje ♪
  18.      žêrka  -e ž (ȇ) zool. ličinka nekaterih dvokrilcev in večine kožekrilcev, ki ima grizalo: iz jajčec se izležejo žerke; čebelje žerke; žerke domače muhe ♪
  19.      žernáda  -e [tudi žǝr] ž (ȃ) nar. zahodno dnina1: hoditi na žernado / zapravil je vso žernado ♪
  20.      žerúh  -a m (ū) 1. redko kdor (rad) veliko jé; požeruh: temu žeruhu ni nikoli dovolj hrane 2. zool. v severnih polarnih krajih živeča roparska žival s košatim repom in svetlo progo vzdolž bokov, Gulo gulo ♪
  21.      žerún  -a m (ȗ) redko kdor (rad) veliko jé; požeruh: on je pravi žerun ♪
  22.      žétev  -tve ž (ẹ̑) 1. delo, dejavnost, povezana s pospravljanjem žita s polja: začela se je žetev; pomagati pri žetvi; pšenična žetev; setev in žetev // čas tega pospravljanja: bilo je ob žetvi 2. glagolnik od žeti: razsipati bilke pri žetvi; celodnevna žetev ajde / žetev na roke; žetev s srpom, strojem // kar se (po)žanje: žetev dobro kaže; spraviti žetev s polja 3. ekspr., navadno s prilastkom dosežki, rezultati: predstaviti enoletno književno žetev; obeta se bogata turistična žetev; presenetljiva žetev naših športnikov na olimpiadi ● žetev soli pospravljanje soli na solinah; preg. kakršna setev, taka žetev za dober pridelek je treba vsejati dobro seme v dobro pripravljeno zemljo; dobro začeto delo daje uspehe; preg. brez setve ni žetve brez dela, prizadevanja ni rezultatov ♪
  23.      žéti  žánjem nedov., nam. žét in žèt (ẹ́ á) 1. pospravljati žito s polja: pri njih so že začeli žeti // s srpom ali strojem rezati žito, travo: žeti ječmen, rž; zna dobro žeti / žeti na roke, s kombajnom; žeti nizko, visoko 2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: nastopajoči so želi glasen aplavz; žeti pohvalo, priznanje, simpatije; žel je le prezir in zamero; žeti uspeh ● knjiž. smrt žanje ljudje umirajo; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri; preg. kar kdo seje, to bo tudi žel kdor delo dobro začne, bo uspešen ◊ etn. žeti ječmen po ljudskem verovanju zdraviti ječmen (v veki) z izgovarjanjem besed »ječmen žanjem« in s posnemanjem kretenj pri žetvi ♪
  24.      žéti  žmèm stil. žámem nedov., žmì žmíte in žêmi žemíte; žél; nam. žét in žèt (ẹ́ ȅ, á) knjiž., redko ožemati: žeti limono ♪
  25.      žétje  -a s (ẹ̄) glagolnik od žeti žanjem: začeti žetje pšenice / redko bilo je še daleč do žetja žetve ♪

   38.959 38.984 39.009 39.034 39.059 39.084 39.109 39.134 39.159 39.184  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA