Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (3.901-3.925) 
- dolínica -e ž (í) manjšalnica od dolina: rodovitna dolinica ♪
- dolínka 1 -e ž (ȋ) ženska oblika od dolinec: dolinke in hribovke ♪
- dolínka 2 -e ž (í) redko dolinica: kraške dolinke ♪
- dolínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dolino: dolinski kmetje / dolinsko in višinsko podnebje ♦ geogr. dolinsko razvodje razvodje v dnu doline brez pomembnejše vzpetosti sveta; grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode ♪
- dolítek -tka m (ȋ) kar se dolije ♪
- dolíti -líjem dov. (í) dodati tekočino: steklenica še ni polna, treba bo doliti / doliti vina v sod; doliti bencin; dolij še zajemalko vode / doliti kozarec ♪
- dolív -a m (ȋ) dolivanje: vino za doliv // kar se dolije ♪
- dolívanje -a s (í) glagolnik od dolivati: dolivanje vode ♪
- dolívati -am nedov., tudi dolivájte; tudi dolivála (í) dodajati tekočino: dolivati in odlivati / dolivati vodo v vino; po kapljicah dolivati olje ♪
- dolívek -vka m (ȋ) kar se dolije: za razkužila se natančno določi količina dolivka ♪
- dolívka -e ž (ȋ) nar. vzhodno posoda za dolivanje vina v sod ♪
- dólman -a m (ọ̑) nekdaj huzarska suknja, okrašena z vrvicami: temno moder dolman ♪
- dólmen -a m (ọ̑) arheol. prazgodovinsko nagrobno znamenje iz velikih kamnov ♪
- dólnje... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na dolnji: dolnjelužiški ♪
- dólnji -a -e prid. (ọ̑) ki leži, je nižje; spodnji: ustavil se je pri dolnjem mlinu; dolnji prostori; dolnja ustnica / Dolnje Vreme ♦ geogr. dolnji tok reke zadnji del reke blizu izliva ♪
- dolóčanje -a s (ọ́) glagolnik od določati: a) določanje cen; kriteriji za določanje pokojnine; določanje vrednosti blaga b) določanje razdalje; mikroskopsko določanje rudnin ♪
- dolóčati -am nedov. (ọ́) 1. ukazovati, predpisovati, kako naj bo: društvena pravila tako določajo; to določa ustava, zvezni zakon / predpis določa delovno obveznost; določati davčno osnovo; prejemki se določajo po pravilniku / prodajna služba določa dobavne roke // izbirati, namenjati za kaj: kandidate določa komisija; določati igralce za reprezentanco 2. na podlagi znakov, podatkov postavljati kaj v kako skupino, okvir: določati pasmo živali; določati krvne skupine / določati strani neba ♪
- dolóčba -e ž (ọ̑) kar akt uradno določa: izjemna, splošna določba; določbe posameznih členov ustave; kaznovati po določbah zakona / določba o delitvi dohodka ♪
- dolóčen -čna -o prid., dolóčnejši (ọ́) podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža: nihče mu ni dal določnega odgovora; zahtevam določno izjavo; izreči o tem določno mnenje / misel je dobivala določnejšo obliko ♦ lingv. določna glagolska oblika oblika, ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način; osebna glagolska oblika; določna oblika pridevnika oblika kakovostnega pridevnika, ki označuje večjo določenost, pogosto oblikovno, naglasno drugačna dolóčno prisl.: oče se ni določno izrazil; povedal mu je samo na splošno, ne pa določno; stvari je treba določneje razmejiti; šele zdaj je določneje videl njen obraz; sam.: izvedel ni nič določnega ♪
- dolóčenost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost določenega: določenost pravil / socialna določenost umetniškega ustvarjanja / zajeti pojave v njihovi zgodovinski in sociološki določenosti ♪
- določeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kar kaj določa: to dejstvo je določevalec in usmerjevalec dejanj / določevalec norme ♪
- določeválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se določa: določevalen način ♦ biol., min. določevalni ključ ♪
- določevánje -a s (ȃ) glagolnik od določevati: določevanje sladkorja v krvi ♪
- določeváti -újem nedov. (á ȗ) določati: predpisi tako določujejo / določevati pravice / določevati želodčno kislino določujóč -a -e: določujoči znaki ♪
- določílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se določa: to so določilni elementi razlage ♦ lingv. določilni stavčni člen; osnovna in določilna beseda zloženke ♪
3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 
