Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (38.159-38.183)



  1.      zastrán  in zastran predl. () star., z rodilnikom zaradi: prepirali so se zastran poti; razburjenost zastran nočnega dogodka se je polegla / oglasil se je zastran plačila / zastran njega so pomirjeni; pogovorili so se zastran bližnje poroke / tega ne pravim samo zastran lepšega
  2.      zastránica  -e ž () zastar. epizoda: roman z veliko zastranicami
  3.      zastranítev  -tve ž () knjiž. odmik, oddaljitev od obravnavanega: opozoriti razpravljavca na zastranitev od teme; zastranitev pri pisanju / delati zastranitve v pogovoru
  4.      zastraníti  in zastrániti -im dov. ( á ā) knjiž. odmakniti se, oddaljiti se od obravnavanega: zastraniti od predmeta pogovora; zastraniti pri pisanju
  5.      zastranjeváti  -újem nedov.) knjiž. odmikati se, oddaljevati se od obravnavanega: zastranjevati v razpravi zastranjujóč -a -e: zastranjujoče pisanje
  6.      zastrašênost  in zastrášenost -i ž (é; ) stanje zastrašenega človeka: znebiti se zastrašenosti; zastrašenost pred vohuni
  7.      zastraševálen  -lna -o prid. () namenjen za zastraševanje: zastraševalna akcija / zastraševalen vpliv
  8.      zastraševánje  -a s () glagolnik od zastraševati: zastraševanje ljudi; zastraševanje in maščevanje / zastraševanje držav / politika zastraševanja
  9.      zastraševáti  -újem nedov.) z namernim vzbujanjem strahu delati, povzročati, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela: zastraševati nasprotnike / ta država ni nikoli zastraševala drugih / ekspr. ta misel ga je začela zastraševati zastrašujóč -a -e 1. deležnik od zastraševati: zastrašujoča zgodba 2. ekspr. ki vzbuja strah, zaskrbljenost: zastrašujoči podatki; zastrašujoče naraščanje cen; prisl.: zastrašujoče opisovati
  10.      zastrašílen  -lna -o prid. () namenjen za zastrašitev: zastrašilni letak / zastrašilna kazen
  11.      zastrašítev  -tve ž () glagolnik od zastrašiti: zastrašitev otroka
  12.      zastrašíti  -ím in zastrášiti -im dov., zastrášil ( í; á ) z vzbuditvijo strahu narediti, povzročiti, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela: da bi delavce zastrašili, so stavkajoče odpustili; zastrašiti otroka, da ne bo več kradel / zastrašiti koga s strogimi zakoni / streli so jih zastrašili zastrašèn -êna -o in zastrášen -a -o 1. deležnik od zastrašiti: zastrašen človek; biti zastrašen 2. ki izraža stanje takega človeka: zastrašen pogled; zastrašene oči; prisl.: zastrašeno ravnati
  13.      zastráženost  -i ž () stanje zastraženega: kljub največji zastraženosti je zbežal; zastraženost prehodov
  14.      zastrážiti  -im, in zastražíti in zastrážiti -im dov.; á ) obdati s stražami: zastražiti skladišča; zastražiti zapornike / zastražiti mejo zastrážen -a -o: zastraženi interniranci; zastražen most
  15.      zastrél  -a m (ẹ̑) redko strel, pri katerem krogla ostane v telesu: povzročiti rano z zastrelom
  16.      zastrélek  -lka m (ẹ̑) krogla, ki ostane v telesu: z operacijo odstraniti zastrelek
  17.      zastrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) med., v zvezi zastrelna rana rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu
  18.      zastrelína  -e ž (í) med. rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu
  19.      zastrelíti  -ím dov., zastréli in zastrêli; zastrélil ( í) lov. raniti s strelom tako, da se ranjena žival ne najde: gamsa je samo zastrelil ∙ srna, ki jo je zastrelil, ga je onemoglo pogledala obstrelil zastreljèn -êna -o: zastreljena žival
  20.      zastréljati  in zastreljáti -am, tudi zastréljati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) žarg., šport. z napačnim, slabim streljanjem zapraviti: zastreljati sedemmetrovko zastréljan -a -o: zastreljana enajstmetrovka
  21.      zastreméti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. začeti si prizadevati doseči, uresničiti kaj: zastremel je po tem cilju
  22.      zastréti  -strèm dov., zastŕl (ẹ́ ) 1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ni (dobro) vidno: zastreti kot sobe z odejo // s svojo pojavitvijo na določenem mestu povzročiti, da kaj ni (dobro) vidno: oblak zastre sonce / večer zastre pokrajino / megle so jim zastrle pogled na dolino 2. knjiž. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da je dostop svetlobe oviran: zastreti okna / zastreti svetilko / zastreti zavese zagrniti // s svojo pojavitvijo na določenem mestu povzročiti, da je dostop svetlobe omejen: ledene rože so zastrle okna / drevesa so zastrla mladike 3. knjiž., ekspr. narediti, da je pomen, vsebina česa prikrita, nejasna: zastreti svojo besedo, pripoved / zastreti svoja čustva zastŕt -a -o 1. deležnik od zastreti: zastrt pogled; namen je ostal večini zastrt; z meglo zastrta pobočja 2. ekspr. ki ne kaže svojih lastnosti, značilnosti v polni meri: prijatelj mu je ostal dolgo časa zastrt / zastrti barvni toni; prisl.: zastrto se izražati
  23.      zastríči  -strížem dov., zastrízi zastrízite; zastrígel zastrígla (í) 1. s skrajšanjem, odstranitvijo dela las, dlak a) narediti kaj: zastriči krog na temenu b) označiti: ko sta se zmenila za ceno, je kupec vole zastrigel 2. zmotiti se pri striženju: frizer ga je spet zastrigel / pazi, da blaga ne zastrižeš / zastriči kožico pri nohtu 3. ekspr. narediti gib kot pri rezanju s škarjami: s kazalcem in sredincem je zastrigel po zraku ∙ zajec je zastrigel z ušesi naredil gib naprej in nazaj zastrížen -a -o: zastrižena žival
  24.      zastrmênost  -i ž (é) stanje zastrmenega: zastrmenost je izginila
  25.      zastrméti se  -ím se dov. (ẹ́ í) strmeč se zagledati: zastrmeti se v koga, za kom; zastrmeti se komu v obraz; topo, začudeno se je zastrmel predse / ekspr. pogled se je zastrmel vanj zastrméti postati negiben, tog zaradi velikega duševnega vznemirjenja: zastrmeli so, česa vsega je še zmožen zastrmèl in zastrmél -éla -o: negibni in zastrmeli ljudje zastrmèn in zastrmljèn -êna -o: zastrmeni obrazi

   38.034 38.059 38.084 38.109 38.134 38.159 38.184 38.209 38.234 38.259  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA