Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (376-400)



  1.      ápeks  -a m () 1. anat. vrh koničastega organa: tuberkuloza pljučnega apeksa / apeks jezika 2. astr. točka na nebu, proti kateri se giblje Sonce
  2.      apél  -a m (ẹ̑) 1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino; apel Združenih narodov k miru // sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost 2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu; večerni apel ◊ lov. pes ima dober apel je poslušen
  3.      apelácija  -e ž (á) jur., nekdaj ugovor zoper sodbo nižjega sodišča pri višjem sodišču; pritožba, priziv: apelacija ni bila mogoča // redko apelacijsko sodišče
  4.      apelacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na apelacijo: apelacijski rok / apelacijsko sodišče nekdaj sodišče druge stopnje, ki odloča o sodbah sodišča prve stopnje
  5.      apelatív  in ápelativ -a m (; ) lingv. ime vrste, skupine predmetov; občno ime
  6.      apelatíven  -vna -o () pridevnik od apelativ: apelativna raba osebnega imena
  7.      apelírati  -am dov. in nedov. () 1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek 2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum; apeliramo na vašo politično zavednost
  8.      apendicítis  -a m () med. vnetje slepiča
  9.      apéndiks  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. dodatek, dopolnilo h knjigi: v apendiksu je zadevo pojasnil 2. anat. črvasti podaljšek slepega črevesa; slepič
  10.      apercépcija  -e ž (ẹ́) filoz. zavestno dojemanje, spoznavanje: sposobnost za apercepcijo
  11.      apercepcíjski  -a -o () pridevnik od apercepcija: apercepcijski testi; apercepcijske sposobnosti človeka
  12.      aperceptíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na apercepcijo: aperceptivno spoznanje
  13.      apercipírati  -am nedov. in dov. () filoz. zavestno dojemati, spoznavati: apercipirati svoje ravnanje
  14.      aperçu  -ja [apersí] m () knjiž. duhovita domislica ali pripomba: pomemben aperçu // kratek pregled: dal nam je samo aperçu problema
  15.      àperióden  -dna -o prid. (-ọ̑) aperiodičen: aperioden pojav
  16.      àperiódičen  -čna -o prid. (-ọ́) ki se ne ponavlja redno: aperiodičen pojav; aperiodične spremembe ♦ elektr. aperiodični tokokrog tokokrog, v katerem se ne morejo vzbuditi prosta nihanja; muz. aperiodična gradnja skladbe gradnja, ki ne temelji na gradnji s periodami
  17.      aperitív  -a m () pijača, ki se pije pred jedjo za boljši tek, navadno alkoholna: pelinkovec je odličen aperitiv; mimogrede je stopil v bife na aperitiv / popil je kar dva aperitiva; neskl. pril.: gost. hotel ima aperitiv bar in lastno kopališče
  18.      apertúra  -e ž () fiz. velikost, premer odprtine pri optični napravi: apertura objektiva
  19.      apetít  -a m () 1. želja, potreba po jedi; tek: dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit; ima velik apetit; biti brez apetita; jesti z apetitom 2. ekspr. močna želja, pohlep po čem: apetit neokolonialistov
  20.      apetíten  -tna -o prid. () redko ki zbuja apetit, tek: apetitna jed // zastar. privlačen, mikaven: apetitna ženska
  21.      apezéjevec  -vca m (ẹ̑) pog., do 1941 član Akademskega pevskega zbora: zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941 // po drugi svetovni vojni član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič: apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi
  22.      apikálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na apeks: apikalni katar ♦ lingv. apikalni glas glas, tvorjen s konico jezika
  23.      aplanát  -a m () fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez sferne aberacije
  24.      aplanátičen  -čna -o (á) pridevnik od aplanat: aplanatično lečje
  25.      aplavdírati  -am nedov. () z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje; ploskati: občinstvo je navdušeno aplavdiralo / aplavdirati govorniku, igralcem

   251 276 301 326 351 376 401 426 451 476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA