Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (37.484-37.508)


  1.      zabójen  -jna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zaboj: zabojna vsebina / zabojni odpirač ♪
  2.      zabójnik  -a m (ọ̑) knjiž. velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje; kontejner: prevažati blago v zabojnikih ♪
  3.      zabókati 1 -am dov. (ọ̄ ọ̑) gozd. zadelati odprtine v oglarski kopi: zabokati kopo ♪
  4.      zabókati 2 -am dov. (ọ́ ọ̑) lov. na kratko se oglasiti: srnjak je zabokal ♪
  5.      zaboléti  -ím dov., zabôlel (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. povzročiti bolečino: glava ga je zabolela; od svetlobe so ga zabolele oči; ko se je sklonil, ga je rana zelo zabolela / od hrupa so ga zabolela ušesa; pren. zabolela sta jih sramota in krivica; posmeh ga je v srce zabolel 2. brezoseb. začutiti bolečino: stisnil mu je roko, da ga je zabolelo; zabolelo ga je pri srcu, v prsih ♪
  6.      zabolščáti  -ím tudi zabolščáti se -ím se [u̯š] dov., zabólšči (se); zabólščal (se) (á í) nepremično, topo se zagledati: luči so ugasnile in gledalci so zabolščali na oder; zabolščal je predse in umolknil; ko je vstopila, so vsi zabolščali vanjo / z očmi je zabolščal v vrhove dreves ♪
  7.      zabôsti  -bôdem dov., zabôdel in zabódel zabôdla, stil. zabòl zabôla (ó) 1. s sunkom, potiskanjem narediti, da koničasti del predmeta pride v kaj: zabosti z iglo v meh // s sunkom, potiskanjem narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: ko je prenehala šivati, je zabodla iglo v blazinico; zabosti risalni žebljiček v desko 2. s potiskom noža, bodala zlasti v srce ubiti, umoriti: v jezi je zabodel soseda; pogledala me je, kot bi jo zabodel zabôsti se s koničastim delom prodreti v kaj in tam ostati: trn se mu je zabodel v prst; globoko se zabosti ● ekspr. njegov pogled se je zabodel vanjo ostro, strogo jo je pogledal zabodèn -êna -o 1. deležnik od zabosti: našli so ga zabodenega; pog. gleda kakor zaboden vol zelo neumno ali začudeno 2. ekspr. zelo neumen ali začuden: zaboden pogled; prisl.: zabodeno strmeti predse; nikar tako zabodeno ne glej ♪
  8.      zabôžjodélj  medm. (ō-ẹ̑) nar. koroško zaboga: naredi že kaj, zabožjodelj ♪
  9.      zabrána  -e ž (ȃ) zastar. prepoved: kršiti zabrane ♪
  10.      zabrázditi  -im dov. (á ȃ) knjiž. 1. pri oranju zaiti kam; zaorati: zabrazdil je v tujo njivo 2. narediti brazdi podobne zareze: skrbi so ji zabrazdile obraz ♪
  11.      zabrékel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine: zabrekle veke; žile na vratu so zabrekle / biti zabrekel v obraz zabuhel; prim. zabrekniti ♪
  12.      zabrisávati  -am nedov. (ȃ) redko zabrisovati: veter zabrisava stopinje v snegu / megla je zabrisavala obrise gor ♪
  13.      zabrodíti  -bródim dov. (ȋ ọ́) 1. iti, stopiti v kaj ovirajočega: zabroditi v vodo; zabroditi do kolen v blato / zabroditi po plitvini 2. narediti nekaj gibov s prsti, roko v čem gostem: zabroditi s prsti po vodi / zabroditi z žlico po juhi 3. ekspr. iti brez cilja, orientacije; zabloditi: popoldne smo zabrodili po starem delu mesta ● ekspr. zabroditi v težave zaiti ♪
  14.      zabúbljenje  -a s (ȗ) glagolnik od zabubiti se: po zabubljenju se ličinka spremeni v žuželko ♪
  15.      zabušànt  -ánta m (ȁ á) nižje pog. kdor se izmika delu, lenuh: biti pijanec in zabušant; zmerjati koga z zabušantom ♪
  16.      zacélo  prisl. (ẹ̑) nar. vzhodno popolnoma, čisto: roka mu je zacelo odpovedala / njo sem komaj slišal, zacelo nič pa nisem slišal drugih ♪
  17.      zacínkati  -am dov. (ȋ) dati kratke, cingljanju podobne glasove: zvonček zacinka ♪
  18.      zacvénkati  -am in zacvênkati -am dov. (ẹ̑; ȇ) zacvenketati: kovanci so zacvenkali / zacvenkal je z drobižem ♪
  19.      zacvíliti  -im dov., zacvilíla tudi zacvílila (í) 1. oglasiti se z zelo visokim glasom: miš, pes zacvili / ženske so preplašeno zacvilile // dati cviljenju podoben glas: vrata so zacvilila; zavore močno zacvilijo 2. slabš. (polglasno) zajokati: pred vrati je nekaj zacvililo; otrok je malo zacvilil, pa so ga hitro potolažili ● ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese ♪
  20.      zacvrčáti  -ím dov. (á í) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi: lastovka zacvrči in odleti; od časa do časa je zacvrčal škržat // dati cvrčanju podobne glasove: v ponvi zacvrči mast; brezoseb. na ognjišču je zacvrčalo ♪
  21.      zacvréti  -cvrèm dov., zacvŕl (ẹ́ ȅ) dati kako živilo v vročo maščobo, da se scvre: v olje je zacvrla čebulo, koščke slanine ♪
  22.      zacvŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) dati ostre, pokljajoče glasove: deska je zacvrkala in se prelomila ♪
  23.      zacvrkotáti  -ám dov. (á ȃ) zacvrkutati: papiga zacvrkota / lesene stopnice so zacvrkotale ♪
  24.      zacvrkútati  -am dov. (ū) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi: kanarček je glasno zacvrkutal // dati cvrkutanju podobne glasove: stopnice so zacvrkutale ♪
  25.      zacvrlíkati  -am dov. (ȋ) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi; zacvrčati: v travi zacvrlika muren ♪

   37.359 37.384 37.409 37.434 37.459 37.484 37.509 37.534 37.559 37.584  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA