Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (3.726-3.750)


  1.      ditirámbski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ditiramb: ditirambski zbori / ditirambska pesem / knjiž. ditirambska hvala navdušena, zanosna ♪
  2.      diurétičen  -čna -o prid. (ẹ́) farm. ki pospešuje izločanje seča: diuretični čaj; diuretično sredstvo / diuretičen učinek zdravila ♪
  3.      diurétik  tudi diurétikum -a m (ẹ́) farm. diuretično sredstvo: živosrebrni diuretiki ♪
  4.      diuréza  -e ž (ẹ̑) med. izločanje seča: bolnikova diureza je zadostna ♪
  5.      diurníst  -a m (ȋ) nekdaj uslužbenec, pisar, ki je plačan na dan, dnevničar: bil je diurnist na magistratu ♪
  6.      diurnístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od diurnist: bila je diurnistka pri advokatu ♪
  7.      díva  -e ž (ȋ) star., navadno s prilastkom zelo slavna igralka ali pevka; zvezda, zvezdnica: filmska, operna diva / šalj. postala je prava diva ♪
  8.      dívan  -a m (ȋ) oblazinjeno ležišče brez stranic, navadno ozko in z dvignjenim zglavjem: sesti na divan; ležati na divanu; v kuhinji je stal star, oguljen divan ♪
  9.      dívan  tudi diván -a m (ȋ; ȃ) zgod. državni svet v muslimanskih deželah: sultanov divan ♪
  10.      divergéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost divergentnega: divergentnost razvoja ♪
  11.      dívidend  -a in dividènd -ênda in -énda m (ȋ; ȅ é, ẹ́) mat. število, ki se deli; deljenec ♪
  12.      divizíja  -e ž (ȋ) vojaška enota iz več polkov raznih rodov vojske: formirati divizijo; oklopna, pehotna divizija; poveljnik divizije; štab divizije ♪
  13.      divják  -a m (á) 1. mlada rastlina, na katero se cepi cepič žlahtne sorte: cepiti, saditi divjake; češnjevi, jablanovi, trsni divjaki // samoraslo, necepljeno drevo ali trta: divjaki so mu letos bolj obrodili kot cepljeno drevje 2. slabš. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: njihov sosed je bil neotesan divjak / na cesti se boj divjakov voznikov, ki neprevidno in zelo hitro vozijo // ekspr. neugnan, razposajen otrok: deček je postal pravi divjak / kadar kdo pride k hiši, zbeži, tak divjak je plašen, neprilagodljiv otrok 3. pripadnik divjega plemena: raziskovati življenje, običaje divjakov; hribovci so živeli še kakor divjaki 4. v stari Avstriji član parlamenta, ki se ni pridružil nobenemu klubu ♪
  14.      divjegléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) knjiž. ki divje gleda: mrk, divjegled moški ♪
  15.      dívji  -a -e prid. (í) 1. ki živi, raste svobodno v naravi: divji golob, zajec; v starem štoru je našel divje čebele; cepiti divjo češnjo; jata divjih rac; divje in gojene rastline; divje in domače živali 2. ki še ni kultiviran, civiliziran: ti kraji so še zelo divji / divja dolina, pokrajina; divja, nedotaknjena narava / divji predeli celine; film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran / divja plemena ki živijo na zelo primitivni stopnji družbenega razvoja 3. ki se ne da ukrotiti: konja je prodal, ker je bil divji / pri sosedu imajo zelo divjega psa / bik je ves divji razgrajal po vasi razdražen 4. nav. ekspr. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: tega divjega človeka se vsi izogibajo; vojaki so bili divji; bal se je divje drhali, ki je pustošila po deželi / imel je divje navade / otroci so tako divji, da jih komaj krotim neugnani, razposajeni // ekspr., v povedni rabi zelo jezen: kmalu se vrni, sicer bo oče divji; divji ko ris / na koga je tako divji? ves divji je nanj // ki izraža, kaže divjost, veliko jezo: divji obraz; ustrašil se je njegovega divjega pogleda / opazil je divji blesk v njegovih očeh / zaslišal se je divji lajež psov 5. ekspr., navadno v povedni rabi ki se boji tujih ljudi: ne bodi tako divji in pridi bližje 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: prijela ga je divja jeza; ljubil jo je z divjo strastjo / zaslišal se je divji krik, smeh / vnel se je divji boj / mraz je sicer divji, a snega ni; začutil je divjo lakoto // ki ima veliko hitrost, silovitost: pognal je konja v divji dir; od divje vožnje z avtomobilom ga boli glava / utrujen od divjega plesa 7. ekspr., s širokim pomenskim obsegom čuden, nenavaden: to je napravilo nanj prav divji vtis; imel je divje sanje / vedno nosi obleke divjih barv 8. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: divji lov; divja gradnja črna gradnja / divji zakon skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / divji lovec, ribič ● pog., ekspr. ves divji je na meso zelo rad ga je; pog., ekspr. divji je na ženske ima veliko slo po ženskah ◊ bot. divji bezeg; divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum; divja roža šipek; etn. divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divja jaga po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki; vrtn. divja mladika mladika, ki zraste iz starega tkiva; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; divja koza gams dívje prisl.: divje kričati; divje rasti; divje voziti; divje romantična pokrajina; divje smo navijali za naše moštvo ∙ ekspr. divje ga je imelo, da bi ga udaril komaj se je premagoval; sam.: nekaj divjega je v njegovi naravi ♪
  16.      divôten  -tna -o prid. (ó) zastar. čudovit, sijajen: divoten razgled / divotna deklica, pokrajina ♪
  17.      djaur  gl. džaur ♪
  18.      dlákavost  -i ž (á) lastnost, značilnost dlakavega: dlakavost kože; dlakavost pri angorskem kuncu / dlakavost listov ♪
  19.      dlakojéden  -dna -o prid. (ẹ̄) ki jé dlako: dlakojedna žuželka ♪
  20.      dlánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dlan: dlanske kosti / dlanska stran roke ♪
  21.      dlésen  -sni ž (ẹ̑) nav. mn. sluzničasto tkivo, ki pokriva del čeljusti ob zobeh: bolijo me dlesni; brezzobe dlesni; gornja dlesen; krvavitev iz dlesni ♪
  22.      dlèsk  dlêska m (ȅ é) zool. gozdna ptica pevka z izredno močnim kratkim kljunom, Coccothraustes coccothraustes: dleski so trli češnjeve koščice ♪
  23.      dlèsk  dlêska in dléska m (ȅ é, ẹ́) kratek, nizek, nezveneč glas: glasen dlesk ♪
  24.      dléskanje  in dlêskanje tudi dleskánje -a s (ẹ̄; ē; ȃ) glagolnik od dleskati: v gozdu se je slišalo dleskanje in pokanje / dleskanje s prsti ♪
  25.      dléskati  -am in dlêskati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ē ȇ) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: brez prestanka je dleskal z jezikom / dleskati s prsti / dleskati s kljunom ♪

   3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA