Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (36.984-37.008)



  1.      vremenják  -a m (á) po ljudskem verovanju dan, po vremenu katerega se da sklepati na vreme v prihodnosti: pust je znan vremenjak / sveti Matija, sveti Medard in drugi vremenjaki ● redko za vremenjak jim je služil Snežnik po oblačnosti ali jasnosti nad Snežnikom so sklepali, kakšno bo vreme
  2.      vremenokàz  -áza m ( á) knjiž. kar kaže, napoveduje vreme: bodeča neža je dober vremenokaz
  3.      vremenoslóvec  -vca m (ọ̑) strokovnjak za vremenoslovje: vremenoslovci napovedujejo deževno vreme
  4.      vremenoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vremenoslovje: vremenoslovne raziskave / vremenoslovna služba meteorološka službameteor. vremenoslovni radar vremenski radar
  5.      vremenoslóvje  -a s (ọ̑) veda o vremenu: ukvarjati se z vremenoslovjem
  6.      vremenoslóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vremenoslovce ali vremenoslovje: vremenoslovski instrumenti / vremenoslovska postaja meteorološka postaja
  7.      vremenotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) meteor. nanašajoč se na nastajanje vremenskih pojavov: vremenotvorno področje / vremenotvorni procesi
  8.      vremenoznánstvo  -a s () zastar. vremenoslovje: ukvarjal se je z vremenoznanstvom
  9.      vreménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vreme: vremenski vplivi; vremenske spremembe / vremenski pojavi; vremenske razmere / vremenska napoved / vremenska postaja meteorološka postaja; vremenska služba meteorološka služba / vremenski pregovori; vremenska karta; vremensko poročilo / vremenski podatki podatki o temperaturi, pritisku, vlagi v ozračju; vremenska hišica manjši pokrit prostor, v katerem so meteorološke priprave; hišici podobna priprava s figuricama moškega in ženske za napovedovanje vremenameteor. vremenski radar radar, s katerim je mogoče zaznati padavine v širši okolici; vremenska slika opis vremenskih razmer in vremenskih procesov na določenem področju v določenem času
  10.      vrémščina  -e ž (ẹ̑) vino iz okolice Vrem na Primorskem: spiti kozarec vremščine
  11.      vrênje  -a s (é) 1. glagolnik od vreti: zakuhati juho med vrenjem; počasno vrenje / vrenje vode iz tal / vrenje čustev v mladem človeku / vrenje mošta 2. ekspr., navadno s prilastkom živahno, vznemirljivo dogajanje: politično, revolucionarno, versko vrenje; vrenje v poeziji tistega časa 3. biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov: pospešiti vrenje; produkti vrenja ♦ biol. mlečnokislinsko vrenje ki ga povzročajo mlečnokislinske bakterije; kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino
  12.      vrés  -a m (ẹ̑) grmičasta rastlina z igličastimi listi in navadno rdečimi cveti; resa: trgati vres
  13.      vrésa  -e ž (ẹ́) grmičasta rastlina z igličastimi listi in navadno rdečimi cveti; resa: vresa cvete ◊ bot. jesenska vresa grmičasta rastlina z luskastimi listi in rožnatimi cveti v socvetjih, Calluna vulgaris
  14.      vresíšče  -a s (í) z vreso ali reso porasel svet: hoditi po vresišču
  15.      vrésje  -a s (ẹ̑) grmičasta rastlina z igličastimi listi in navadno rdečimi cveti; resje: cvetoče vresje / hoditi po vresju ◊ bot. jesensko vresje jesenska vresa; spomladansko vresje spomladanska resa
  16.      vrèsk  vrêska in vréska m ( é, ẹ́) kratek, rezek glas pri premiku, sprožitvi: zaslišal je vresk pasti
  17.      vréskniti  -em in vrêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) dati kratek, rezek glas pri premiku, sprožitvi: zapirač je vresknil
  18.      vrésnat  -a -o prid. (ẹ̑) porasel z vreso ali reso: vresnato pobočje
  19.      vrésnica  -e ž (ẹ̑) vrtn. prst s sveta, poraslega z vreso ali reso; vresovka: igličevka, listovka in vresnica ◊ bot. vresnice vresovke
  20.      vrésniti  -em in vrêsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) knjiž. vreskniti: kavelj na vratih je vresnil
  21.      vrésovka  -e ž (ẹ̄) vrtn. prst s sveta, poraslega z vreso ali reso: dodati lončnicam vresovko ◊ bot. vresovke grmi ali polgrmi s spiralasto, nasprotno ali vretenčasto razvrščenimi listi in rdečimi, rožnatimi, belimi ali rumenimi cveti v socvetju, Ericaceae
  22.      vreščáč  -a m (á) ekspr. kdor (rad) vrešči: kdo bo poslušal tega vreščača
  23.      vreščáj  -a m () 1. glas, ki nastane pri vreščanju: divji vreščaji opic 2. ekspr. otrok, zlasti majhen, ki (rad) vrešči: kako je z malim vreščajem
  24.      vreščálo  -a s (á) slabš. kdor (rad) vrešči: turisti so bili prava vreščala / kot psovka kdo te bo poslušal, vreščalo sračje
  25.      vreščánje  -a s () glagolnik od vreščati: prihod leva je povzročil vreščanje opic / cirkus se je tresel od vreščanja gledalcev

   36.859 36.884 36.909 36.934 36.959 36.984 37.009 37.034 37.059 37.084  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA