Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (36.984-37.008)
- vremenják -a m (á) po ljudskem verovanju dan, po vremenu katerega se da sklepati na vreme v prihodnosti: pust je znan vremenjak / sveti Matija, sveti Medard in drugi vremenjaki ● redko za vremenjak jim je služil Snežnik po oblačnosti ali jasnosti nad Snežnikom so sklepali, kakšno bo vreme ♪
- vremenokàz -áza m (ȁ á) knjiž. kar kaže, napoveduje vreme: bodeča neža je dober vremenokaz ♪
- vremenoslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za vremenoslovje: vremenoslovci napovedujejo deževno vreme ♪
- vremenoslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vremenoslovje: vremenoslovne raziskave / vremenoslovna služba meteorološka služba ♦ meteor. vremenoslovni radar vremenski radar ♪
- vremenoslóvje -a s (ọ̑) veda o vremenu: ukvarjati se z vremenoslovjem ♪
- vremenoslóvski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vremenoslovce ali vremenoslovje: vremenoslovski instrumenti / vremenoslovska postaja meteorološka postaja ♪
- vremenotvóren -rna -o prid. (ọ̄) meteor. nanašajoč se na nastajanje vremenskih pojavov: vremenotvorno področje / vremenotvorni procesi ♪
- vremenoznánstvo -a s (ȃ) zastar. vremenoslovje: ukvarjal se je z vremenoznanstvom ♪
- vreménski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vreme: vremenski vplivi; vremenske spremembe / vremenski pojavi; vremenske razmere / vremenska napoved / vremenska postaja meteorološka postaja; vremenska služba meteorološka služba / vremenski pregovori; vremenska karta; vremensko poročilo / vremenski podatki podatki o temperaturi, pritisku, vlagi v ozračju; vremenska hišica manjši pokrit prostor, v katerem so meteorološke priprave; hišici podobna priprava s figuricama moškega in ženske za napovedovanje vremena ♦ meteor. vremenski radar radar, s katerim je mogoče zaznati padavine v širši okolici; vremenska slika opis vremenskih razmer in vremenskih procesov na določenem področju v določenem času ♪
- vrémščina -e ž (ẹ̑) vino iz okolice Vrem na Primorskem: spiti kozarec vremščine ♪
- vrênje -a s (é) 1. glagolnik od vreti: zakuhati juho med vrenjem; počasno vrenje / vrenje vode iz tal / vrenje čustev v mladem človeku / vrenje mošta 2. ekspr., navadno s prilastkom živahno, vznemirljivo dogajanje: politično, revolucionarno, versko vrenje; vrenje v poeziji tistega časa 3. biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov: pospešiti vrenje; produkti vrenja ♦ biol. mlečnokislinsko vrenje ki ga povzročajo mlečnokislinske bakterije; kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino ♪
- vrés -a m (ẹ̑) grmičasta rastlina z igličastimi listi in navadno rdečimi cveti; resa: trgati vres ♪
- vrésa -e ž (ẹ́) grmičasta rastlina z igličastimi listi in navadno rdečimi cveti; resa: vresa cvete ◊ bot. jesenska vresa grmičasta rastlina z luskastimi listi in rožnatimi cveti v socvetjih, Calluna vulgaris ♪
- vresíšče -a s (í) z vreso ali reso porasel svet: hoditi po vresišču ♪
- vrésje -a s (ẹ̑) grmičasta rastlina z igličastimi listi in navadno rdečimi cveti; resje: cvetoče vresje / hoditi po vresju ◊ bot. jesensko vresje jesenska vresa; spomladansko vresje spomladanska resa ♪
- vrèsk vrêska in vréska m (ȅ é, ẹ́) kratek, rezek glas pri premiku, sprožitvi: zaslišal je vresk pasti ♪
- vréskniti -em in vrêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati kratek, rezek glas pri premiku, sprožitvi: zapirač je vresknil ♪
- vrésnat -a -o prid. (ẹ̑) porasel z vreso ali reso: vresnato pobočje ♪
- vrésnica -e ž (ẹ̑) vrtn. prst s sveta, poraslega z vreso ali reso; vresovka: igličevka, listovka in vresnica ◊ bot. vresnice vresovke ♪
- vrésniti -em in vrêsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) knjiž. vreskniti: kavelj na vratih je vresnil ♪
- vrésovka -e ž (ẹ̄) vrtn. prst s sveta, poraslega z vreso ali reso: dodati lončnicam vresovko ◊ bot. vresovke grmi ali polgrmi s spiralasto, nasprotno ali vretenčasto razvrščenimi listi in rdečimi, rožnatimi, belimi ali rumenimi cveti v socvetju, Ericaceae ♪
- vreščáč -a m (á) ekspr. kdor (rad) vrešči: kdo bo poslušal tega vreščača ♪
- vreščáj -a m (ȃ) 1. glas, ki nastane pri vreščanju: divji vreščaji opic 2. ekspr. otrok, zlasti majhen, ki (rad) vrešči: kako je z malim vreščajem ♪
- vreščálo -a s (á) slabš. kdor (rad) vrešči: turisti so bili prava vreščala / kot psovka kdo te bo poslušal, vreščalo sračje ♪
- vreščánje -a s (ȃ) glagolnik od vreščati: prihod leva je povzročil vreščanje opic / cirkus se je tresel od vreščanja gledalcev ♪
36.859 36.884 36.909 36.934 36.959 36.984 37.009 37.034 37.059 37.084