Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (36.809-36.833)


  1.      vrábček  -čka m (á) 1. vrabčji mladič: vrabček je padel iz gnezda; negoden vrabček // ekspr. vrabec: na dvorišču čivkajo, ščebetajo vrabčki; ni ga več kot vrabčka, pa je tako odločen 2. ekspr. otrok ali majhna, drobna ženska: za svojega vrabčka lepo skrbi ♪
  2.      vrábčevka  -e ž (á) samica vrabca: vrabec in vrabčevka ◊ etn. plesati vrabčevko skupinski ples z nadštevilnim plesalcem ♪
  3.      vrábčji  -a -e prid. (ā) nanašajoč se na vrabce: vrabčja jajčka / vrabčje ščebetanje / vrabčje strašilo ∙ slabš. imeti vrabčjo pamet zelo majhno ♪
  4.      vrábec  -bca m (á; v medmetni rabi ā) 1. manjša ptica s sivim in rjavim hrbtom in umazano belim trebuhom, živeča v bližini človekovih bivališč ali na poljih: vrabci čivkajo, ščebetajo; vrabci zobljejo proso; živeti brez skrbi kot vrabec v prosu / strašilo za vrabce ∙ ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano; ekspr. ker je realist, se odloči za vrabca v roki za manjšo, manj pomembno, vendar zanesljivo stvar; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti ♦ zool. domači vrabec s sivim ali rjavim temenom, Passer domesticus; poljski vrabec s čokoladno rjavim temenom in črno liso ob belih ušesih, Passer montanus // samec te ptice: vrabec in vrabčevka 2. evfem. hudič: le kje si dobil vrabca pokvarjenega / v medmetni rabi: ni vrabec, da se mu ne posreči; kako, vrabca, se je že pisal ♪
  5.      vrabíca  -e ž (í) nar. vrabčevka, vrabulja: vrabec in vrabica ♪
  6.      vrabìč  -íča tudi vrábič -a m (ȉ í; á) redko vrabček: nositi hrano vrabičem v gnezdu; vrabec in vrabiči ♪
  7.      vrabíčji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na vrabiče: vrabičje čivkanje / vrabičje gnezdo ♪
  8.      vrabúlja  -e ž (ú) samica vrabca: vrabulja in vrabec znašata gnezdo ♪
  9.      vráč  -a m (ā) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kdor z dejanji, stvarmi, ki imajo nenavadno, skrivnostno moč, vpliva na koga ali po določenih znamenjih napoveduje prihodnost: vrač z zagovorom odvrača nevarnost, zdravi bolezni; vprašati za svet vrača; plemenski vrač // svečenik, vedež: vrači božanstev / astrološki vrači 2. star. zdravnik, padar: vrač ga je preiskal in ugotovil pljučnico / delo je najboljši vrač ♪
  10.      vračáj  -a m (ȃ) muz. znak za razveljavljanje višaja ali nižaja; razvezaj: napisati vračaj ♪
  11.      vračálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se vrača: vračalna naprava ♪
  12.      vračálka  -e ž (ȃ) adm. tipka za vračanje voza pisalnega stroja za po eno mesto proti levi: pritisniti na vračalko ♪
  13.      vráčanje  -a s (ā) glagolnik od vračati: vračanje posojila / vračanje moči, zdravja / vračanje ljubezni / vračanje v rojstni kraj; vračanje z vlakom / vračanje govornika k že obravnavanemu vprašanju ♦ elektr. ponovitev procesa zaradi odkrite napake računalnika ♪
  14.      vráčar  -ja m (ȃ) 1. vrač: plemenski poglavar in vračar sta odločila drugače 2. star. zdravnik, padar: bolnika zdravi vračar ♪
  15.      vráčarica  -e ž (ȃ) star. zdravnica, padarica: bila je znana vračarica ♪
  16.      vráčarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vrače ali vračarstvo: vračarski zagovori / dobro je opravljal svoje vračarsko delo ♪
  17.      vráčarstvo  -a s (ȃ) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vplivanje na koga z dejanji, stvarmi, ki imajo nenavadno, skrivnostno moč ali napovedovanje prihodnosti po določenih znamenjih: vračarstvo in šamanstvo 2. star. zdravljenje, padarstvo: ukvarjati se z vračarstvom ♪
  18.      vráčati  -am nedov. (ā ȃ) 1. dajati komu kaj, kar je bilo od njega dobljeno ali mu je bilo odvzeto, spet v last: vračati denar, izposojene knjige / vračati posojilo / kot pojasnilo, opozorilo v časopisu, reviji rokopisov ne vračamo / dov. vračam, kar sem bil dolžen 2. delati, da kdo spet dobi koga, ki mu pripada, a mu je bil vzet ali mu je ušel: vračati ujetnike, zločince kaki državi 3. dajati komu kaj, kar je bilo dobljeno od njega in se več ne more, noče imeti: zaradi prevelikih dajatev vračati obrtna dovoljenja 4. zaradi določenega vzroka ali z določenim namenom delati, da kdo spet dobi, kar je komu dal, oddal: vračati dopise, pritožbe; vračati rokopise v popravek / vračati slabe izdelke prodajalcu, proizvajalcu 5. delati, povzročati, da kdo spet dobi prejšnjo lastnost, se vrne v prejšnje stanje: vračati komu moč, zdravje / njena ljubezen mu vrača samozavest / dov. vračam vam svobodo, je rekel 6. delati določena dejanja zaradi enakih dejanj, ukrepov, ki jih je prej storil kdo drug: vračati komu obisk, pomoč; vračati poglede, udarce / vračati ljubezen / vračati dobro s hudim 7. s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride kdo na mesto, odkoder je prišel: vračati begunce na domove; vračati ovce k čredi, v čredo / vračati stvari na svoja mesta dajati, postavljati; ročica se vrača ročno, ne avtomatično 8. star. odgovarjati: tudi vas ni bilo zraven, mu vrača / nikomur ne vrača besed ● ekspr. soteska vrača odmev povzroča odmev; ekspr. zemlja vrača desetkratni pridelek daje glede na porabljeno seme desetkratni pridelek; dobro rodi; ekspr. spomin mu vrača popotne prizore mu jih spet obuja; preg. dokler prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača dokler prosi, govori zelo prijazno, hvaležno, ko pa bi bilo treba dobljeno vrniti, je neprijazen, nehvaležen vráčati se 1. spet prihajati na izhodiščno mesto: vračati se po svoje stvari; rad se vrača v rojstni kraj / vračati se iz mesta, s sprehoda; vračati se z letalom / za stalno se vračati v domovino / kazalec se vrača na ničlo / narasla reka se vrača v strugo ∙ rdečica se mu vrača v lica spet dobiva normalno barvo; umrli se vrača po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; ekspr. življenje se vrača v normalni tir postaja mirno, urejeno // spet prihajati v prvotno, izhodiščno stanje: igralec se vrača v nekdanjo formo / po raztegnitvi se telo vrača v prvotno obliko 2. s prislovnim določilom spet začenjati biti, živeti v čem: sanjač se vrača v resničnost / ekspr. bolnik se postopoma vrača v normalno življenje 3. spet začenjati uresničevati, kar izraža določilo: delavci se vračajo k delu, na delo; ekspr. vračati se k strojem / vračati se k starim metodam 4. delati, da kaj spet postane predmet obravnave: govornik, pisec se pogosto vrača k temu vprašanju / misli so se mu vračale v nekdanje čase 5. ponovno se pojavljati, nastopati: spomini, želje se vračajo; ekspr. ta misel se mu pogosto vrača // prihajati v prejšnje, prvotno stanje: moč, spomin, zdravje se mu vrača; ponesrečencu se vrača zavest vračajóč -a -e: zahvaliti se, vračajoč sposojeno stvar; vračajoči se vojaki; sam.: sprejeti vračajoče se vráčan -a -o: vračan dolg; vračana ljubezen ♪
  19.      vračeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko vračati: vračevati posojilo / vračevati neprijaznost z ljubeznivostjo / vračevati se domov ♪
  20.      vračílen 1 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vračilo1: vračilni rok / vračilne obveznosti ♪
  21.      vračílen 2 -lna -o prid. (ȋ) star. zdravilen: poznati vračilno moč zelišč ♪
  22.      vračílo 1 -a s (í) 1. kar se komu vrne: dobiti, prejeti vračilo / vračilo za škodo povračilo; vdanost jim je bila vračilo za pomoč 2. glagolnik od vračati ali vrniti: vračilo posojila; rok vračila / kot opozorilo prosimo za čimprejšnje vračilo prosimo, vrnite čimprej / zavlačevati z vračilom rokopisa z vrnitvijo; zastar. vračilo stroškov povrnitev ♪
  23.      vračílo 2 -a s (í) star. zdravilo: bolniku vsa vračila niso pomagala ♪
  24.      vráčiti  -im nedov. (á ȃ) star. zdraviti: vračiti bolnika / vračiti kašelj ♪
  25.      vračljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se mora vračati: vračljivo posojilo 2. ki se da vrniti: vračljiva embalaža ♪

   36.684 36.709 36.734 36.759 36.784 36.809 36.834 36.859 36.884 36.909  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA