Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (36.709-36.733) 
- vpihávanje -a s (ȃ) glagolnik od vpihavati: priprava za vpihavanje toplega zraka / vpihavanje zraka skozi usta ali nos v pljuča ♪
- vpihávati -am nedov. (ȃ) s pihanjem spravljati v kaj: vpihavati svež zrak v peč / vpihavati ponesrečencu zrak skozi nos ♪
- vpíhniti -em dov. (í ȋ) s pihanjem spraviti v kaj: vpihniti ponesrečencu zrak v pljuča ♪
- vpihováti -újem nedov. (á ȗ) s pihanjem spravljati v kaj: vpihovati vroč zrak v cev ♪
- vpíjanje -a s (í) glagolnik od vpijati: goba, krpa za vpijanje vode; sposobnost vpijanja / vpijanje hranilnih snovi skozi stene črevesa ♪
- vpiját -a m (ȃ) nar. kdor zelo vpije: vsi so se bali tega vpijata // otrok, zlasti majhen: hiša je bila polna vpijatov ♪
- vpíjati -am nedov. (í) sprejemati vase: deske so premaz dobro, hitro vpijale; suha zemlja je sproti vpijala vodo / les vpija vlago; perilo vpija znoj / vpijati svetlobo; vpijati vonj; pren. vpijati vtise, nova spoznanja ∙ ekspr. vpijala je vse njegove besede pazljivo ga je poslušala vpíjati se prehajati v notranjost česa: krema, mazilo se vpija v kožo; pren. tišina se je vpijala v dušo ∙ ekspr. s pogledi se je vpijal v njen obraz jo željno gledal vpijajóč -a -e: rjuhe iz vpijajoče tkanine ♪
- vpíkniti -em dov. (í ȋ) redko zapičiti: vpikniti kol v zemljo; odlomljena veja se je vpiknila v tla ♪
- vpíliti -im dov. (í ȋ) s piljenjem narediti v kaj: vpiliti zarezo v ključ ♪
- vpís -a m (ȋ) glagolnik od vpisati: vpis podatkov; vpis v matično knjigo, seznam / vpis na visoko šolo; izpolniti pogoje za vpis v višji letnik ♦ šol. omejeni vpis številčna omejitev sprejema novih slušateljev ♪
- vpísanec -nca m (í) redko kdor je vpisan: seznam vpisancev ♪
- vpísati in vpisáti vpíšem dov., vpíšite (í á í) 1. narediti, da je kaj napisano, zapisano v čem: vpisati osebne podatke v matično knjigo; vpisati rezultate v rubriko; ime se vpiše levo, priimek desno / vpisati se v spominsko knjigo / vpisati nove naročnike 2. narediti, da kdo postane član kake organizacije, društva: vpisati otroka v šolo; vpisati se v društvo / vpisati se na pravno fakulteto, gimnazijo / vpisal se je v tretji letnik ● publ. vpisati posojilo obljubiti dajati določen čas posojilo za skupne potrebe; publ. igralec se je vpisal v listo najboljših je bil med najboljšimi vpísan -a -o: priprave na kongres so zajele desetino vpisanih članov; biti vpisan v seznam; vpisana je pod številko sto; sam.: uradni seznam daje vpisanemu določen pravni položaj ♪
- vpísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vpis: vpisni pogoji; zamuditi vpisni rok / vpisna knjiga v planinskih kočah ♦ navt. vpisni list ♪
- vpísnica -e ž (ȋ) šol., nekdaj uradna knjiga z osebnimi podatki učencev in podatki o njihovem uspehu, vedenju, šolanju ♪
- vpísnik -a m (ȋ) 1. seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci: najti podatek v vpisniku; abecedni vpisnik ♦ navt. ladijski vpisnik knjiga luške kapitanije, v kateri so vpisane ladje s prostornino nad 10 BRT 2. kdor se kam vpiše: vpisniki v spominsko knjigo; vpisnik za izlet ∙ publ. vpisniki denarne pomoči so plačevali svoje prispevke tisti, ki so se s podpisom zavezali določen čas dajati denarno pomoč ♪
- vpisnína -e ž (ȋ) znesek, ki se plača za vpis v šolo, organizacijo: določiti vpisnino ♪
- vpisoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor vpisuje: vpisovalec je izpolnil vprašalnik / vpisovalci vtisov v spominsko knjigo / publ. vpisovalec posojila ♪
- vpisoválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za vpisovanje: vpisovalna knjiga; izpolniti vpisovalno polo ♪
- vpisovánje -a s (ȃ) glagolnik od vpisovati: vpisovanje podatkov v kartoteko; beležnica za vpisovanje ocen / vpisovanje otrok v šolo / vpisovanje v višje letnike ♪
- vpisováti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da je kaj napisano, zapisano v čem: vpisovati podatke v tabelo; učitelj si je vpisoval ocene v beležnico / vpisovati predavanja / šola bo vpisovala novince 2. narediti, da kdo postane član kake organizacije, društva: vpisovati otroke v šolo; začeli so se vpisovati v stranke / študentje se vpisujejo v višje letnike ♪
- vpíti 1 vpíjem dov. (í) sprejeti vase: omet je hitro vpil barvo; tla niso mogla vpiti vse vode; vpiti pline / vpiti toploto sončnih žarkov vpíti se preiti v notranjost česa: mazilo se vpije v kožo; pren. lepota pokrajine se je vpila v pesnika ● ekspr. klop se je vpil v kožo zajedel; ekspr. oči so se mu vpile v njen obraz začel jo je željno gledati vpít -a -o: vpita voda ♪
- vpíti 2 vpíjem nedov., vpìl (í ȋ) 1. zelo glasno govoriti: otroci vpijejo na dvorišču; ker je naglušen, mu je treba vpiti na uho; vpila je za njimi, pa je niso slišali; ekspr. vpiti na ves glas, na vse grlo zelo; pog. vpije kot jesihar zelo / vpili so drug čez drugega; vpiti na pomoč // na tak način izražati jezo, nejevoljo: v službi je tiho, doma pa vpije; jezno, srdito vpiti; spet vpije na otroke / ne dovolim, da kdo vpije name, nad menoj 2. ekspr. biti zelo viden zaradi kontrasta z okoljem: jesenske barve so vsak dan bolj vpile / iz časopisov vpijejo same slabe novice // pojavljati se v visoki stopnji, v močni obliki: krivice vpijejo do neba, v nebo / siromaštvo v revnih četrtih kar vpije 3. ekspr., v zvezi s po kazati veliko potrebo, željo: kmetija vpije po sodobnejši opremi; ulice vpijejo po čistoči / kri vpije po maščevanju; srce vpije po ljubezni vpijóč -a -e: vpijoč je
hodil po cesti; vpijoče barve; v nebo vpijoča krivica; prisl.: vpijoče prikazati revščino; sam.: bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha ♪
- vpítje -a s (í) glagolnik od vpiti, kričati: zaslišalo se je vpitje; vpitje in jok / vpitje nad otroki ♪
- vpláčati in vplačáti -am dov. (á á á) narediti, da pride določena denarna vsota na kak račun: vplačati prvi obrok; vplačati za nov avtomobil / vplačati posojilo vpláčan -a -o: vrniti vplačani znesek ♪
- vplačevánje -a s (ȃ) glagolnik od vplačevati: vplačevanje prispevkov; doba vplačevanja ♪
36.584 36.609 36.634 36.659 36.684 36.709 36.734 36.759 36.784 36.809 
