Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (36.609-36.633)


  1.      votlíničast  -a -o prid. (ȋ) poln votlinic: votliničast kamen ♪
  2.      votlínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na votlino: zatohel votlinski zrak / votlinske živali / votlinska bivališča; votlinsko svetišče ♦ fiz. votlinski resonator resonator za zvok ali elektromagnetno valovanje v obliki votline; teh. votlinsko tipalo tipalo za merjenje premera odprtin, vrtin; zool. votlinska gos raca selivka z rdečim kljunom in rdečimi nogami, Tadorna tadorna ♪
  3.      votlíti  -ím nedov. (ȋ í) delati kaj votlo: votliti bučo, palico / voda votli apnenčast svet ∙ ekspr. bolezen mu votli lica zaradi bolezni postajajo njegova lica upadla, udrta; ekspr. strah mu votli oči zaradi strahu so njegove oči vse bolj udrte, prazne // dolbsti: votliti deblo za čoln votlíti se postajati votel: kraška tla se votlijo / ekspr. glasovi se votlijo ∙ ekspr. votlina se votli navzdol se nadaljuje, se razteza ♪
  4.      votlogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ekspr. ki gleda z globoko udrtimi, praznimi očmi: votlogledo bitje ∙ knjiž., ekspr. votlogleda žena smrt ♪
  5.      votloók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ekspr. ki ima globoko udrte, prazne oči: shujšan, votlook bolnik / votlooka lobanja ∙ ekspr. votlook strah neutemeljen, nedoločen ♪
  6.      vótlost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost votlega: votlost kosti, predmeta / ekspr. votlost glasu ♪
  7.      vótum  -a m (ọ̑) knjiž. 1. glas (pri glasovanju): oddati svoj votum 2. z glasovanjem izražena odločitev: votum za tega kandidata pomeni zmago stranke ♪
  8.      voucher  gl. vavčer ♪
  9.      voyeurízem  tudi voajerízem -zma [voajer-] m (ȋ) med. bolezensko nagnjenje k spolnemu uživanju z opazovanjem spolnega občevanja drugih, delov telesa oseb drugega spola ali z gledanjem takih fotografij ♪
  10.      vóz  -á m, daj., mest. ed. vôzu in vózu; im. mn. vozóvi stil. vozjé; rod. mn. vozóv tudi vóz (ọ̑) 1. vozilo z navadno štirimi kolesi za prevoz ljudi in tovora, ki ga vleče vprežna žival: voz pelje, ekspr. drdra, škriplje po cesti; naložiti voz; napreči, zapreči voz; ustaviti voz; zmetati z voza; vpreči konja v voz; peljati se, sedeti na vozu; lahek, težek voz; lestve, zavora pri vozu / nagrabili so šest voz listja; voz sena / gnojni voz; kmečki voz; lojtrski voz z lestvi podobno pripravo na straneh; mrliški voz voz, vozilo za prevoz mrličev; seneni voz; vprežni voz; voz na volovsko vprego; pren. voz časa je obtičal 2. knjiž. vagon: voz je iztiril / jedilni, poštni, živinski voz 3. žarg. avtomobil: kupil je nov voz / rešilni voz 4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom kar izraža potek, spreminjanje tega, kar določa prilastek: usmeriti gospodarski, znanstveni voz; potegniti voz razvoja naprej razvoj ● publ. ob tem vprašanju se je razbil vladni voz je vlada morala odstopiti; star. tako govori, da ni ne za na ramo ne za na voz nesmiselno, neumno; ekspr. vpregla ga je v svoj voz naredila, da dela za njene koristi; ekspr. vpreči se v politični voz začeti se ukvarjati s politiko; bojni voz pri starih narodih dvokolesni vprežni voz, ki se uporablja v boju; mali voz ozvezdje v obliki voza, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; poštni voz nekdaj za prevoz pošte in potnikov; veliki voz ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; ekspr. že dolgo je, kar sta začela vleči zakonski voz sklenila zakonsko zvezo ◊ adm. voz v levo in desno premikajoči se del pisalnega stroja z valjem in drugimi pripravami; agr. pod voza; ročica pri vozu; voj. municijski voz nekdaj vprežno vozilo za prevažanje streliva; žel. motorni voz železniški vagon, ki ima pogonski motor in prostor za potnike ♪
  11.      vóza  -e ž (ọ́) zastar. zapor, ječa: dati, spraviti koga v vozo ♪
  12.      vozáč  -a m (á) 1. kdor se redno vozi z vlakom, avtobusom na delo, v šolo: v razredu je precej vozačev; delavci, učenci vozači 2. redko voznik (avtomobila): bil je preudaren vozač / poklicni vozač / žarg., šport. na dirki je zmagal naš najboljši vozač ♪
  13.      vozáčica  -e ž (á) redko voznica (avtomobila): voznik in vozačica ♪
  14.      vozál  -a [au̯] m (ȃ) nar. vozel: delati, narediti vozal / v vozal spleteni lasje ♪
  15.      vozálček  -čka [u̯č] m (ȃ) nar. dolenjsko vozelček, vozliček: narediti vozalček ♪
  16.      vozár  -ja m (á) knjiž. kdor vozi, prevaža s konjsko vprego; voznik, prevoznik: vozar je okomatal konja ♦ voj. vojak, ki vodi in oskrbuje konjsko vprego ♪
  17.      vozára  -e ž (ȃ) nav. mn., nar. ozara: s trnjem preraščene vozare ♪
  18.      vozarína  -e ž (ȋ) redko voznina: biti oproščen vozarine / plačati vozarino ♪
  19.      vozáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. knjiž. voziti, prevažati, zlasti s konjsko vprego: pripovedoval je zgodbe iz časov, ko so še vozarili; vozariti blago iz Trsta na Dunaj 2. ekspr. voziti: vozariti avtomobil; vozariti semintja po mestu; navadno je vozaril sam / vozariti se na kolesu, s kolesom; rad se vozari v avtomobilu / vsak dan se vozari v službo ♪
  20.      vozárjenje  -a s (á) glagolnik od vozariti: z vozarjenjem je precej zaslužil / vozarjenje po mestu / vozarjenje z avtomobilom, vlakom / vozarjenje v šolo ga utruja ♪
  21.      vozárna  -e ž (ȃ) knjiž. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev; kolnica: na dvorišču je stala velika vozarna; spraviti voz v vozarno ♪
  22.      vozárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na vozarje ali vozarstvo: vozarski konj, voz / spotoma so se ustavili v vozarski gostilni; vozarska pot ◊ voj. vozarska enota enota z vprežno živino in vlečnimi vozili za prevoz potrebščin po ozemlju, kjer ni mogoče uporabljati motornih vozil ♪
  23.      vozárstvo  -a s (ȃ) nekdaj dejavnost voznikov (s konjsko vprego): preživljal se je z vozarstvom ♪
  24.      vozáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na vozače: vozaški način življenja / vozaška spretnost ♪
  25.      vozatáj  -a m (ȃ) zastar. voznik, prevoznik: bil je izkušen vozataj ♪

   36.484 36.509 36.534 36.559 36.584 36.609 36.634 36.659 36.684 36.709  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA