Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (36.509-36.533)


  1.      vólna  -e [u̯n] ž (ọ́) 1. dlaka ovc in nekaterih drugih živali: striči volno; dolga, kodrava, mehka volna; lasje, beli, mehki kot volna / česati, prati, sukati volno; surova volna; volna koz, kuncev; volna s hrbta; ovce za volno // niti iz teh dlak: navijati, presti volno; volna za pletenje, tkanje; klobčič volne / angorska, domača volna; blago iz kašmirske volne; strojna volna za strojno pletenje; umetna volna iz umetnih snovi 2. teh., navadno s prilastkom snov v neurejeni nitasti, vlaknasti obliki, zlasti za izolacijo: izolacijska, izolirna volna / mineralna volna volni podoben proizvod iz rudnin; steklena volna iz steklenih vlaken; žlindrina volna vlakna iz žlindre ● ekspr. iz ušes mu raste volna iz sluhovoda mu rastejo dlačice; ekspr. z volno porasli listi, stebla z mehkimi dlačicami; ekspr. poslati koga po žabjo volno poslati ga z nesmiselnim naročilom proč; ekspr. presti žabjo volno delati kaj nemogočega, nesmiselnega ◊ agr. enoletna volna od prvič striženih (nad) eno leto starih jagnjet; les. lesna volna grobi volni podoben lesni proizvod; papir. papirna volna v zelo tanke trakove zrezan papir, zlasti za embalažo, polnilno snov; teh. jeklena volna tanki in dolgi jekleni ostružki; tekst. celična volna umetno celulozno predivo; mikana, runska, strojarska volna; trgana volna dobljena s trganjem volnenih odpadkov preje, tkanin in pletenin ♪
  2.      volnár  -ja [u̯n] m (á) 1. kdor prideluje, izdeluje volno: vas volnarjev / volnarji se pripravljajo na jesensko sezono 2. nekdaj trgovec, prekupčevalec z volno: prodati volno volnarju ♪
  3.      volnárski  -a -o [u̯n] prid. (á) nanašajoč se na volnarje ali volnarstvo: volnarska stroka / volnarska predilnica; volnarske statve široke statve za tkanje volnenih tkanin / volnarska industrija ♪
  4.      volnárstvo  -a [u̯n] s (ȃ) volnarska obrt: volnarstvo in platnarstvo ♪
  5.      vólnast  -a -o [u̯n] prid. (ọ́) po videzu, otipu podoben volni: imeti volnaste lase; pes z volnasto dlako / ekspr. volnasti oblaki / kosmata, volnasta žogica ♪
  6.      vólnat  -a -o [u̯n] prid. (ọ̑) 1. porasel z volni podobno dlako, izrastki: imel je rjav, volnat tilnik / volnati listi, plodovi ♦ bot. volnata medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski in z mehkimi dlakami po steblu, listih, Holcus lanatus 2. volnast: volnati lasje / volnati oblaki 3. star. volnen: volnate nogavice ♪
  7.      volnén  -a -o [u̯n] prid. (ẹ̄) ki je iz volne: volnena nit, preja / volnene nogavice; volnena tkanina; volneno blago / vlakna volnenega izvora ♪
  8.      volnenína  -e [u̯n] ž (í) star. volnena tkanina: oblačilo iz volnenine; volnenina in bombaževina ♪
  9.      volnénka  -e [u̯n] ž (ẹ̄) knjiž., redko volneno oblačilo: biti oblečen v volnenko / sezuti volnenke volnene nogavice ♪
  10.      volnína  -e [u̯n] ž (ȋ) knjiž. volnena tkanina: debela, mehka volnina; plašč iz volnine ♪
  11.      volnolás  in volnolàs -ása -o [u̯n] prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. ki ima volni podobne lase: volnolasi ljudje ♪
  12.      volontêr  -ja m (ȇ) 1. knjiž. delovni prostovoljec, navadno neplačan: pomanjkanje pedagogov so reševali z volonterji; delati kot volonter 2. nekdaj neplačan pripravnik: opravljati službo volonterja / učitelj, zdravnik volonter ♪
  13.      volontêrka  -e ž (ȇ) ženska oblika od volonter: za starčka skrbi volonterka Rdečega križa ♪
  14.      volontêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na volonterje ali volonterstvo: volonterski socialni delavci / volontersko delo volontêrsko prisl.: delati volontersko ♪
  15.      volontêrstvo  -a s (ȇ) 1. knjiž. delovno prostovoljstvo, navadno neplačano: pohvaliti volonterstvo mladih 2. nekdaj neplačano pripravništvo: po večletnem volonterstvu dobiti redno službo ♪
  16.      voloók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž., ekspr. ki ima velike, okrogle oči: volooki lepotec / pri Homerju volooka Hera ♪
  17.      vôlov  -a -o (ó) pridevnik od vol: volov rog ♪
  18.      volóvec  -vca m (ọ́) nar. rastlina z rumenimi cveti v koških; primožek: volovec že odpira cvete ♪
  19.      volóvji  -a -e prid. (ọ̄) nanašajoč se na vole: volovji rogovi; volovje stegno / volovji gonjači gonjači volov / človek z volovjimi očmi z velikimi, okroglimi ♪
  20.      volóvski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na vole: volovsko stegno / juha iz volovskega repa; trobiti na volovski rog / volovska vprega / ekspr.: ljudje volovske moči; volovska potrpežljivost zelo velika / ekspr.: človek s širokim, volovskim obrazom spodaj enako širokim kot zgoraj; volovski pogled pogled široko odprtih, brezizraznih oči; imeti volovske oči velike, okrogle ∙ nar. volovski jezik jelenov jezik; slabš. ima volovske možgane misli, dojema zelo počasi, nerodno; nar. volovsko oko ivanjščica; na (volovsko) oko ocvrto jajce jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom ♦ agr. volovsko srce paradižnik s srčasto vzbočenimi sadovi; bot. navadni volovski jezik dlakava rastlina s škrlatnimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Anchusa officinalis volóvsko prisl.: volovsko močen, otopel človek ♪
  21.      vólt  -a m (ọ̑) fiz. enota za merjenje električne napetosti: meriti v voltih, z volti; napetost 220 voltov [V] / volt na meter [V/m] ♪
  22.      voltairjánec  -nca [-ter-] m (ȃ) 1. pristaš prosvetljenskih nazorov Voltaira: dela, nauki voltairjancev 2. ekspr. porogljivo, posmehljivo neveren, svobodomiseln človek: ne bodi tak voltairjanec; brezobziren voltairjanec ♪
  23.      voltairjánski  -a -o [-ter-] prid. (ȃ) tak kot pri Voltairu: voltairjanski duh / voltairjanski posmeh ♪
  24.      voltairovski  -a -o [-têr-] prid. (ȇ) tak kot pri Voltairu: voltairovsko gledanje na cerkev, plemstvo / voltairovski posmeh ∙ voltairovski naslanjač velik naslanjač z nizkim sedalom in visokim naslonjalom za hrbet ♪
  25.      vóltampêr  -a m (ọ̑-ȇ) elektr. enota za merjenje navidezne moči električnega toka: meriti v voltamperih; dvanajst voltamperov [VA] ♪

   36.384 36.409 36.434 36.459 36.484 36.509 36.534 36.559 36.584 36.609  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA