Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (36.359-36.383)



  1.      vodotòk  -óka m ( ọ́) v strugi tekoča voda: vodotoki poplavljajo; zajeziti vodotok; nasip ob vodotoku / podzemeljski, površinski vodotoki
  2.      vodotôpen  -pna -o prid. (ó) nestrok. topen v vodi: vodotopne snovi; uporaba vodotopnih lepil
  3.      vodóvje  -a s (ọ̑) 1. velika količina vode: naraslo vodovje je odneslo most; ekspr. reševalec je že plaval sredi vodovja; nemirno vodovje oceana 2. več tekočih in stoječih vod: vodovje Gorenjske narašča; vodovje je preplavilo polja
  4.      vodovòd  -óda m ( ọ́) naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za dovajanje vode: graditi vodovod; priključiti nove hiše na vodovod; kopati za vodovod; vodovod in kanalizacija / hišni vodovod; javni, mestni vodovod / napeljati vodovod / iz vodovoda kaplja iz vodovodne pipe; iti po vodo k vodovodu na hodniku h koritu z vodovodno pipo
  5.      vodovódar  -ja m (ọ̑) pog. vodovodni inštalater: poklicati vodovodarja
  6.      vodovóden  -dna -o prid (ọ̄) nanašajoč se na vodovod: vodovodna cev, pipa / vodovodno omrežje / vodovodni inštalater / vodovodna voda ◊ bot. vodovodna cev cev za prevajanje vode in v njej raztopljenih rudninskih snovi
  7.      vodozbíren  -rna -o prid. () geogr., v zvezi vodozbirno območje ozemlje, s katerega odteka voda v isto povirje
  8.      vodoznánstvo  -a s () knjiž. hidrologija: dosežki vodoznanstva
  9.      vodozvézdnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. vodne rastline s tankimi stebli, majhnimi cveti brez cvetnega odevala in listno rožico na vodni gladini; žabjelasovka
  10.      vódstven  -a -o prid. (ọ̑) ki organizira in nadzoruje delo podrejenih: vodstveni delavci / imeti vodstveni položaj; biti na vodstvenem delovnem mestu / vodstvene naloge; vodstvena odgovornost
  11.      vódstvo  -a s (ọ̑) 1. glagolnik od voditi: vsako popoldne je vodstvo po razstavi; poskrbeti za vodstvo; strokovno vodstvo / prevzeti vodstvo izleta, pohoda / duhovno vodstvo; vodstvo mladih / vodstvo poslovnih knjig ∙ publ. domačini so prevzeli vodstvo, prešli v vodstvo dosegli prednost v igri; publ. orkester igra pod vodstvom znanega dirigenta dirigira mu znan dirigent; publ. delo so opravili pod vodstvom mentorja pri delu jih je vodil mentor 2. oseba ali skupina oseb, ki kaj vodi: vodstvo se je že sestalo; imenovati, izvoliti vodstvo; imeti dobro, slabo vodstvo / novo vodstvo društva / državno vodstvo / vodstvo podjetja, šole, tovarne
  12.      vodvíl  tudi vaudevílle -a [vodvil] m () lit. krajša lahkotna komedija ali burka s pevskimi vložki: napisati vodvil; gledališče je predstavilo junake romantičnega vodvila
  13.      vodvílski  tudi vaudevílski -a -o [vodvil-] prid. () nanašajoč se na vodvil: vodvilske pesmi / vodvilsko gledališče / vodvilska zabavnost
  14.      vogál  -a [a] m () 1. del predmeta, kjer se stikata dva ali več njegovih robov, ploskev: ta predmet ima več vogalov; zadeti se ob mizni vogal; vogal predpasnika se je strgal / stolp je na štiri vogale štirioglat // prostor ob tem delu: sedeti na vogalu klopi 2. del stavbe, kjer se stikata zunanji steni: priti izza vogala; burja piha okrog vogalov; ekspr. izginil je za vogal // prostor ob tem delu: čakala ga je na vogalu ● ekspr. to se najde za vsakim vogalom povsod; star. prinesli so jim steklenico vina in vogal kruha krajec; preg. žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena
  15.      vogálček  -čka [č] m () manjšalnica od vogal: robec ima izvezen vogalček; poravnati zavihan vogalček ◊ fot. košček papirja trikotne oblike za pritrjevanje fotografij v album
  16.      vogálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na vogal: vogalna soba / vogalni kamen
  17.      vógel  -gla [ǝ] m (ọ̑) 1. del predmeta, kjer se stikata dva ali več njegovih robov, ploskev: udariti se ob vogel; vogel robca se je začel cefrati / miza je na štiri vogle štirioglata // prostor ob tem delu: sedeti na voglu mize 2. del stavbe, kjer se stikata zunanji steni: poškodovati hišni vogel; priteči izza vogla; ekspr. trgovina je takoj za voglom // prostor ob tem delu: srečala sta se na voglu ● ekspr. kamorkoli gre, na vsakem voglu ga sreča povsod; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena
  18.      vógeln  -a -o [gǝl] prid. (ọ̑) nanašajoč se na vogel: vogelna soba / vogelni kamen ∙ ekspr. te knjige so vogelni kamen naše kulture so zelo pomembne
  19.      vógelnik  -a [gǝl] m (ọ̑) 1. obrt. preprosta priprava za merjenje kotov: vogelnik, dleta in meter 2. predmet, navadno kamen, ki stoji na voglu, robu česa: spotakniti se ob vogelnik
  20.      voglár  -ja m (á) etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: pred hišo so se zbrali voglarji
  21.      vogláriti  -im nedov.) 1. nar. fantovati, vasovati: fant že dolgo voglari pod dekletovim oknom 2. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe: fantje so prišli voglarit ● star. kod si voglaril vso noč hodil, bil
  22.      voglárjenje  -a s (á) glagolnik od voglariti: naveličati se voglarjenja
  23.      voglàt  -áta -o prid. ( ā) star. oglat: voglato bruno / voglate kretnje nerodne, okorne
  24.      vóh  -a m (ọ̑) čut za zaznavanje vonja: voh mu peša; pes ima dober voh; zaznavati z vohom; čutilo za voh; voh, vid in drugi čuti
  25.      voháč  -a m (á) star. vohun: imeti koga za vohača

   36.234 36.259 36.284 36.309 36.334 36.359 36.384 36.409 36.434 36.459  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA