Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (36.234-36.258)


  1.      vnetljívost  -i ž (í) lastnost vnetljivega: vnetljivost alkohola, lesa; laboratorijsko preizkušati vnetljivost premogovega prahu / ekspr. svojo vnetljivost je krotila, kolikor je mogla ♪
  2.      vnétost  -i ž (ẹ̑) ekspr. velika prizadevnost, navdušenost: začetna vnetost je kmalu minila / vnetost za delo / delali so z veliko vnetostjo ♪
  3.      vníc  prisl. (ȋ) star. nazaj: nagniti se vnic / potisniti klobuk vnic / pasti vnic vznak; vreči kaj vnic nazaj čez glavo, ramo ● star. udariti koga z roko vnic s hrbtno stranjo roke ♪
  4.      vnícati  -am nedov. (ȋ ȋ) knjiž., s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega v kaj: voda mu je vnicala v čevlje / hladen veter je vnical v kosti 2. pomalem, neopazno prodirati v kaj, se širiti v čem: tak vpliv je vnical tudi v umetnostno zavest naših prednikov ♪
  5.      vnìčdévanje  tudi vnìčdevánje -a s (ȉ-ẹ́; ȉ-ȃ) pog. omalovaževanje, podcenjevanje: polemika brez žalitev in vničdevanja nasprotnika ♪
  6.      vníkati  -am nedov. (ȋ ȋ) knjiž., s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega v kaj: v čevlje vnika vlaga / v sobo je vnikal ropot s ceste 2. pomalem, neopazno prodirati v kaj, se širiti v čem: tuje navade vnikajo v deželo 3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem; pronikati: vnikati v zakonitosti fizike ♪
  7.      vnikljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. pronicljiv: vnikljiv raziskovalec / pisati v vnikljivem slogu / vnikljiv glas visok, rezek ♪
  8.      vníkniti  -em dov. (í ȋ) knjiž., s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini priti skozi kaj ovirajočega v kaj: črnilo vnikne v papir 2. pomalem, neopazno prodreti v kaj, se razširiti v čem: nove ideje so vniknile v našo književnost 3. spoznati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem; pronikniti: vnikniti v bistvo življenja ♪
  9.      vníti  vnídem dov., všèl všlà všlò tudi všló (í) star. vstopiti: vrata se odprejo in on vnide; vniti v sobo ♪
  10.      vníz  prisl. (ȋ) star. navzdol: pogledati vniz; spustili so se vniz po gozdu ♪
  11.      vnòs  vnôsa m (ȍ ó) glagolnik od vnesti: vnos tujega denarja v državo / vnos podatkov v računalnik ◊ papir. vlaknine in druge sestavine, ki se vnesejo v mešanico za izdelavo papirja ♪
  12.      vnòv  in vnóv prisl. (ȍ; ọ̑) zastar. spet, znova: vnov razložiti ♪
  13.      vnóvič  prisl. (ọ̑) knjiž. spet, znova: vnovič mu je nalila kozarec; vnovič se poročiti, začeti / vnovič in vnovič so se ji zahvaljevali ♪
  14.      vnóvičen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. ponoven: vnovičen napad jih ni presenetil; ob vnovičnem pregledu je bilo vse v redu; bala se je vnovičnega srečanja z njim ♪
  15.      vnóvo  in v nóvo prisl. (ọ̑) zastar. spet, znova: vse je vnovo ozelenelo ♪
  16.      vnóžati se  -am se nedov. (ọ̑) nar. vzhodnoštajersko, z dajalnikom ne ljubiti se, ne dati se: vnoža se mi iti po drva ♪
  17.      vnúča  -e ž (ú) nav. mn., nar. vzhodnoštajersko onuča, obujek: flanelaste vnuče ♪
  18.      vnučád  -i ž (ȃ) star. več vnukov, vnuki: veseliti se vnučadi ♪
  19.      vnúček  -čka m (ū) nav. ekspr. manjšalnica od vnuk: razvajati, varovati vnučka ♪
  20.      vnúčica  -e ž (ū) redko vnučka: igrati se z vnučico ♪
  21.      vnúčka  -e ž (ū) nav. ekspr. manjšalnica od vnukinja: varovati vnučko ♪
  22.      vnúk  -a m (ū) sin sina ali hčere: varovati vnuka / ekspr. tega se bodo spominjali še naši vnuki daljni potomci ◊ čeb. roj iz prvca v istem letu ♪
  23.      vnúka 1 -e ž (ū) star. vnukinja ♪
  24.      vnúka 2 -e ž (ū) nar. (posušena) trava tretje košnje; otavič: kositi vnuko ♪
  25.      vnúkec  -kca m (ȗ) vnuček: ima tri vnukce ♪

   36.109 36.134 36.159 36.184 36.209 36.234 36.259 36.284 36.309 36.334  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA