Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (36.109-36.133)


  1.      vitalitéta  -e ž (ẹ̑) publ. vitalnost: vitaliteta iglavcev; vitaliteta naroda / vitaliteta gospodarstva / njegova močna vitaliteta je premagala pasivnost drugih ♪
  2.      vitalízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. nauk, ki razlaga vse živo z učinkovanjem življenjske sile: zavračati vitalizem v biologiji; vitalizem in mehanicizem 2. knjiž. uveljavljanje, poudarjanje življenjske moči, življenja v vseh njegovih pojavnih oblikah v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni: z vitalizmom se bojuje proti dogmatizmu in doktrinarstvu / pesniški, ustvarjalni vitalizem ♪
  3.      vitálnež  -a m (ȃ) ekspr. zelo vitalen človek: težkih nalog so se lotili le največji vitalneži ♪
  4.      vitálnost  -i ž (ȃ) 1. sposobnost za življenje, obstajanje: razvoj organizma je odvisen od njegove vitalnosti; sevanje zmanjšuje vitalnost; biološka, socialna vitalnost osebnosti; vitalnost čebelje matice / vitalnost družbe, institucij / vitalnost ideje 2. življenjska moč, volja do udejstvovanja: človek izjemne vitalnosti; občutek povečane vitalnosti; vitalnost mladine ♪
  5.      vitamín  -a m (ȋ) organska snov, potrebna za rast in pravilno delovanje organizma: obogatiti hrano z vitamini; vitamini v zelenih delih rastlin; zboleti zaradi pomanjkanja vitaminov; potreba po vitaminih ♦ med. vitamin A in A vitamin katerega pomanjkanje povzroča motnje v vidu, rasti; vitamin C in C vitamin katerega pomanjkanje povzroča skorbut ♪
  6.      vitaminizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. dodajati vitamine: vitaminizirati mleko vitaminizíran -a -o: vitaminiziran kruh; vitaminizirana margarina ♪
  7.      vitaminózen  -zna -o prid. (ọ̑) publ. vitaminski: vitaminozna hrana ♪
  8.      vitamínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vitamin: vitaminska vrednost živil; vitaminska sestava krme / vitaminski preparat; vitaminske tablete / vitaminska hrana bogata z vitamini vitamínsko prisl.: vitaminsko obogatiti kruh ♪
  9.      vítek  -tka -o prid., vítkejši (ȋ) 1. skladno raščen in glede na višino primerno ozek, zlasti v pasu: vitek in velik človek; vitka ženska; vitek kot jelka / ima vitko postavo; vitko telo 2. ki ima glede na višino, dolžino primerno majhen obseg, premer: vitka smreka; vitko steblo / vitki prsti; vitke noge / v pasu je vitka ♦ teh. vitki steber steber z velikim razmerjem med uklonsko dolžino in najmanjšo debelino ♪
  10.      vítel  -tla [tudi ǝu̯] m (í) 1. naprava, na katero se navija vrv, žica pri dviganju, vlačenju: z vitlom vleči mrežo na ladjo; vitel za dviganje bremen / motorni, ročni vitel; sidrni vitel za spuščanje in dviganje sidrne verige 2. agr. priprava za vrtenje pogonske gredi, ki jo poganja vprežna živina: vpreči konje v vitel; mlatilnica z vitlom ♪
  11.      vítez  -a m (ȋ) 1. v srednjem veku pripadnik nižjega plemstva v službi vladarja ali večjega fevdalca: biti imenovan za viteza; vitezi na konjih; vitezi in oprode / pustolovski vitez 2. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od barona: kralj ga je povzdignil v viteza 3. rel., navadno s prilastkom član kakega viteškega reda: malteški vitezi 4. v nekaterih deželah naziv za nosilca kakega odlikovanja, reda: vitez reda hlačne podveze 5. knjiž. kavalir: plesala je s svojim vitezom ● vitezi okrogle mize v viteških romanih vitezi v službi britanskega kralja Arturja; publ. vitezi črno-belih polj šahisti; iron. vitez žalostne postave kdor zaradi svojega vedenja, videza vzbuja usmiljenje, sočutje; ekspr. srečala je viteza svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega ♪
  12.      víti 1 víjem nedov. (í) 1. delovati s silo na kaj prožnega, podolgovatega na dveh koncih in v nasprotni smeri krožno okrog vzdolžne osi: viti mokro brisačo; viti srobot, vrbovo šibo / viti pramen prediva sukati / viti prejo presti / od zadrege je vila prste 2. zvijati: viti papir / začel si je viti cigareto; viti piščal iz muževnega lubja / sedi pri peči in vije štrene; viti vrv v osmico / viti nit na tulec navijati // dajati, polagati okrog česa; ovijati: viti vence okrog stebrov; viti si šal okrog glave 3. delati, povzročati, da deli česa pridejo v nenaravne položaje: veter vije veje, vrhove dreves / ptič vije glavo / ženske so vile roke in jokale / vili so ga krči; božjast ga je vila imel je božjastni napad / brezoseb., ekspr. vilo ga je od smeha zvijal, pripogibal se je // kriviti: viti palice za obroče / ekspr. revmatizem mu vije prste 4. knjiž. plesti, spletati: dekleta vijejo vence / lastovke vijejo gnezda 5. ekspr. povzročati bolečine, težave: bolezen ga je hudo vila; protin ga vije / brezoseb. po trebuhu, v trebuhu ga vije // povzročati težave pri opravljanju, premagovanju česa: delo ga vije; služba ga je prve dni hudo vila // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: jeza, strah ga vije; skrbi ga vijejo 6. redko močno pihati: burja vije čez skale; brezoseb. vihar ni ponehal, še huje je vilo 7. nar. dolenjsko hiteti s čim: vil je z zidanjem / viti z delom pozno v noč ● star. sušec zmeraj vije, če ne z glavo, pa z repom v začetku ali ob koncu marca je navadno viharno, slabo vreme; nar. «Ne jutri, še danes je zdravnik potreben,» je deseti brat vil svojo (I. Zorec) vztrajal pri svojem mnenju; knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili ◊ etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah víti se 1. premikati telo lokasto od namišljene vzdolžne osi; zvijati se: črv se vije na soncu; telo se vije od bolečine; viti se od smeha; viti se pri plesu, pod udarci // tako premikajoč telo lesti, iti: po prekopani zemlji se vijejo deževniki; po poti se vije gad 2. s prislovnim določilom vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri a) premikati se: sprevod se vije od cerkve do trga; kolona se vije po cesti / kólo se že vije že plešejo b) razprostirati se: cesta, potok se vije po dolini; za vasjo se vije železnica; steza se vije navzgor / izpod klobuka se vijejo kodri; trta se vije po zidu / s stolpa se vije zastava plapolaje visi // ekspr. širiti se, prihajati: iz kuhinje se vije prijeten vonj 3. premikati se v kaki smeri, krožeč okrog namišljene osi: dim se vije iz pipe; sokol se vije kvišku // potekati v kaki smeri okrog namišljene osi: stopnice se polžasto vijejo navzgor / srobot se vije okrog vej / okrog glave se ji vijejo debele kite 4. biti v stanju, ko deli nimajo več pravilne oblike, položaja: deska se vije; platnice se vijejo // biti v stanju, ko se krivi okrog namišljene osi: koruzni listi se vijejo od suše / lasje se vijejo kodrajo vijóč -a -e: navzgor vijoča se pot; iz predora v predor vijoča se železnica vít -a -o: vita vrv; močno vita preja ♪
  13.      víti 2 víjem nedov. (ȋ) knjiž., ekspr. tuliti, zavijati: psi so vili okrog hiše ♪
  14.      vítla  -e ž (ȋ) vitel 1: vlačiti debla z vitlo ♪
  15.      vitrážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vitraž ali vitražo: vitražna tehnika / vitražno slikarstvo ♪
  16.      vivipár  -a m, mn. tudi vivipára s (ȃ) zool. žival, pri kateri se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče, živorodna žival: proučevati vivipare ♪
  17.      vizionár  -ja m (á) 1. kdor je sposoben notranje doživeti kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: štejejo ga med velike filozofe in vizionarje tega stoletja; idealistični, reformatorski vizionarji; vizionarji razvoja človeške družbe; pesnik vizionar 2. knjiž. kdor je sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov; jasnovidec: napovedi vizionarjev ♪
  18.      vizíta  -e ž (ȋ) 1. vsakodnevni zdravniški obhod in pregled bolnikov v bolnišnici: opraviti vizito; iti na vizito; pregledati bolnika pri viziti / glavna vizita 2. knjiž. uradni pregled, preiskava: izogniti se viziti na meji; pri hišni viziti najti nedovoljene predmete ● zastar. hoditi na vizite na obiske ♪
  19.      vizualizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vizualno predstaviti, upodobiti: vizualizirati pisateljeve misli v filmu / vizualizirati dramsko besedilo uprizoriti vizualizíran -a -o: vizualizirano doživetje ♪
  20.      vkalkulírati  -am dov. (ȋ) ekon. pri kalkulaciji upoštevati v kakem znesku, vračunati: vkalkulirati v ceno prometni davek; vkalkulirati stroške za prevoz; pren., publ. vkalkulirati sporočilnost v umetnino vkalkulíran -a -o: v ceno je vkalkulirana tudi predvidena podražitev ♪
  21.      vklénjenec  -nca m (ẹ́) kdor je vklenjen: odpeljati vklenjence ♪
  22.      vklíniti se  -im se dov. (í ȋ) knjiž. vriniti se med kaj in s tem to ločiti: Madžari so se vklinili med Slovane ♦ voj. v ozkem pasu globoko prodreti na sovražnikovo območje zaradi ločitve njegovih enot v obrambi ♪
  23.      vkljúb  prisl. (ȗ) star. navkljub: delati kaj komu vkljub ♪
  24.      vkljúb  predl. (ȗ) star., z dajalnikom kljub: vkljub oviram si je utrl pot v boljše življenje; vkljub vsemu preudarjanju ni našla izhoda / prijatelja ostaneva vkljub temu ♪
  25.      vkljúček  -čka m (ȗ) petr. delec, košček snovi, ki ga rudnina zajame pri nastajanju: določiti vrste vključkov; surov magnezij ima mnogo vključkov in primesi ♦ metal. nekovinski delec v kovinski osnovi ♪

   35.984 36.009 36.034 36.059 36.084 36.109 36.134 36.159 36.184 36.209  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA