Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (359-383)


  1.      ántraks  -a m (ȃ) med., vet. kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad: bacil antraksa ♪
  2.      antropofág  -a m (ȃ) knjiž. ljudožerec, kanibal ♪
  3.      antropofagíja  -e ž (ȋ) knjiž. ljudožerstvo, kanibalizem ♪
  4.      antropofobíja  -e ž (ȋ) psiht. bolezenski strah pred ljudmi ♪
  5.      ántropogenéza  -e ž (ȃ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj človeka ♪
  6.      ántropogeografíja  -e ž (ȃ-ȋ) veda, ki raziskuje odnose med človekom in naravo ♪
  7.      ántropogeográfski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na antropogeografijo: antropogeografski opis Slovenije / antropogeografski zemljevid ♪
  8.      antropoíd  -a m (ȋ) antr. človeku sorodna opica ♪
  9.      antropoíden  -dna -o (ȋ) pridevnik od antropoid: antropoidne opice ♪
  10.      antropológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za antropologijo: priznan antropolog; kulturni, socialni antropolog ♪
  11.      antropologíja  -e ž (ȋ) veda o človeku kot členu narave: dognanja antropologije / fizična, kulturna antropologija; filozofska, socialna antropologija / predavanja iz antropologije ♪
  12.      antropomórfen  -fna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antropomorfizem: antropomorfno naziranje, opisovanje / antropomorfna upodobitev // knjiž. podoben človeku: antropomorfna oblika predmeta / antropomorfna usoda ♦ antr. antropomorfne opice antropomorfi ♪
  13.      anulácija  -e ž (á) knjiž. razglasitev za neveljavno; razveljavitev, uničenje: anulacija čekov, dogovora ♪
  14.      aparát  -a m (ȃ) 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat ♪
  15.      apáški 1 -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Apače: naučil se je treh indijanskih jezikov, med njimi apaškega / prsten apaški obraz ♪
  16.      apatít  -a m (ȋ) topazu podoben poldrag kamen rumene barve: nakit z apatitom ♦ min. kalcijev fosfat s fluorom in klorom; ležišča apatita ♪
  17.      apatríd  -a m (ȋ) človek brez domovine, državljanstva; brezdomovinec: mednarodna konvencija o apatridih; kot apatridi se morajo javljati oblasti ♪
  18.      ápeks  -a m (ȃ) 1. anat. vrh koničastega organa: tuberkuloza pljučnega apeksa / apeks jezika 2. astr. točka na nebu, proti kateri se giblje Sonce ♪
  19.      apél  -a m (ẹ̑) 1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino; apel Združenih narodov k miru // sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost 2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu; večerni apel ◊ lov. pes ima dober apel je poslušen ♪
  20.      apelácija  -e ž (á) jur., nekdaj ugovor zoper sodbo nižjega sodišča pri višjem sodišču; pritožba, priziv: apelacija ni bila mogoča // redko apelacijsko sodišče ♪
  21.      apelacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na apelacijo: apelacijski rok / apelacijsko sodišče nekdaj sodišče druge stopnje, ki odloča o sodbah sodišča prve stopnje ♪
  22.      apelatív  in ápelativ -a m (ȋ; ȃ) lingv. ime vrste, skupine predmetov; občno ime ♪
  23.      apelatíven  -vna -o (ȋ) pridevnik od apelativ: apelativna raba osebnega imena ♪
  24.      apelírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek 2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum; apeliramo na vašo politično zavednost ♪
  25.      apendicítis  -a m (ȋ) med. vnetje slepiča ♪

   234 259 284 309 334 359 384 409 434 459  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA