Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (35.384-35.408)


  1.      uséda  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko used, vdolbina: široka in globoka useda ♪
  2.      usedálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki se uporablja za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem: usedalni jarki, žlebovi; usedalna naprava ♪
  3.      usedálnik  -a m (ȃ) teh. velika posoda ali priprava za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem: napolniti usedalnike z odplakami ◊ mont. dolg rov, v katerem se voda očisti trdnih delcev z usedanjem ♪
  4.      usèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od usekati: usek s sekiro 2. utrjen, v skalo, hrib usekan prostor: cesta je speljana skozi useke in predore ◊ med. ledveni usek nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu; lumbago ♪
  5.      usékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. pri sekanju raniti, poškodovati: malo je manjkalo, da ga ni usekal; pazi, da se ne usekaš; usekati se v roko; usekati se s sekiro; zelo se usekati // ekspr. raniti, poškodovati s čim ostrim: ptič ga je usekal s kljunom / modras ga je usekal pičil; pren. usekati koga z opazko, vprašanjem 2. s sekanjem narediti: usekati prehod 3. star. odsekati: usekati vejo 4. ekspr. udariti, navadno hitro, sunkovito: usekati psa; usekati po glavi, za uho; usekati s palico, z roko / jezno je usekal po vratih / konj je divje usekal z nogama brcnil / zobje so usekali v prazno 5. ekspr. hitro, silovito (vojaško) napasti; udariti: usekali so iz zasede; usekati s strojnicami / usekati po sovražniku 6. ekspr. ostro, nenadoma se zaslišati: v tišino so usekali kriki, streli 7. ekspr. rezko, odločno reči: brez uvoda je usekal; brezobzirno, naravnost usekati / kaj si pa ti naredil, je usekal nazaj 8. pog., v zvezi z mimo ne zadeti bistva: usekati mimo pri oceni; v napovedi, razpravi je usekal mimo 9. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, oditi: usekati jo proti domu; usekal jo je čez gmajno ● ekspr. njegove besede so jo usekale zelo prizadele; ekspr. trobente so usekale budnico zaigrale; ekspr. strela je usekala v stolp udarila usékati se ekspr. sporeči se, spreti se: večkrat se usekata; vsak dan se s kom useka // spopasti se: študenti so se usekali s policijo ● pog. usekati se pri štetju zmotiti se usékan -a -o 1. deležnik od usekati: usekana roka ga boli 2. pog., ekspr. čudaški, neumen: lepa je res, vendar usekana / vsak je po svoje usekan 3. pog., ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima veliko željo po tem, kar izraža določilo: usekan je na delo, ples; biti usekan na meso / usekana je nanj zelo ga ima rada ♪
  6.      usídranje  -a s (ȋ) glagolnik od usidrati: usidranje ladje / usidranje električnega droga / kmetovo usidranje na zemlji ♪
  7.      usípčen  -čna -o prid. (ȋ) star. sipek: usipčna zemlja ∙ star. usipčen krompir krompir, ki se rad razkuha ♪
  8.      uskladítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od uskladiti: uskladitev delovanja naprav / uskladitev pokojnin z življenjskimi stroški / rok za uskladitev zakonskih predpisov ♪
  9.      usklajênost  in usklájenost -i ž (é; ȃ) lastnost, značilnost usklajenega: usklajenost ponudbe in povpraševanja / usklajenost programov; medsebojna usklajenost igralskih vlog / usklajenost telesnih oblik skladnost ♪
  10.      usklajeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj usklajuje: usklajevalec dela v skupini / usklajevalec različnih interesov ♪
  11.      usklajeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na usklajevanje: usklajevalna naloga, vloga / usklajevalni sestanek ♪
  12.      usklajevánje  -a s (ȃ) glagolnik od usklajevati: usklajevanje dela posameznih skupin / usklajevanje interesov ♪
  13.      usklajeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno: usklajevati delo; usklajevati razvoj gospodarstva s potrebami družbe / usklajevati različne interese, programe / usklajevati cene ♪
  14.      uskóčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od uskočiti se: uskočenje tkanine po dolžini in širini ♪
  15.      uskočíti  uskóčim dov. (ȋ ọ̑) knjiž. pobegniti: posrečilo se mu je uskočiti iz ječe; po tem dogodku je uskočil čez mejo // prestopiti v drugo skupino, stranko: uskočiti k sovražniku; pozneje je uskočil nazaj na njihovo stran, v njihovo stranko ♪
  16.      uskočíti se  uskóčim se dov. (ȋ ọ̑) postati manjši po obsegu: pri pranju se je blago uskočilo ● ekspr. ali se ti je pamet uskočila zakaj govoriš, ravnaš tako neumno ♪
  17.      uskòk  -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó) 1. zgod. begunec izpod turške okupacije v Bosni in Hercegovini, ki s svobodnega ozemlja napada zlasti turške enote: hajduki in uskoki / žumberški Uskoki 2. knjiž. kdor prestopi v drugo skupino, stranko: imeli so ga za uskoka ♪
  18.      uskókinja  in uskôkinja -e ž (ọ̄; ō) ženska oblika od uskok: uskokinje in hajdukinje ♪
  19.      uskóški  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na uskoke ali uskoštvo: uskoški poglavar / uskoška ljudska noša / uskoško življenje ♪
  20.      uskóštvo  -a s (ọ̑) knjiž. prestop v drugo skupino, stranko: grajali so njegovo uskoštvo; narodno uskoštvo ♪
  21.      usladíti  -ím dov., usládil (ȋ í) star. osladiti: sonce in toplota sta usladila grozdje / usladiti komu življenje ♪
  22.      usledíti  -ím dov., uslédi in uslêdi; uslédil (ȋ í) star. izslediti, zaslediti: pes je usledil zajca / prijatelji so ga hitro usledili ♪
  23.      uslíšanje  -a s (ȋ) glagolnik od uslišati: uslišanje prošnje ♪
  24.      uslíšati  -im dov. (í ȋ) narediti, da kdo dobi, doseže, kar prosi, želi: prosil je tako dolgo, da so ga uslišali / uslišati prošnjo / ekspr. uslišati ljubezen začeti jo vračati ♦ rel. uslišati molitev ♪
  25.      usliševáti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo dobi, doseže, kar prosi, želi: usliševal je vse, ki so ga kaj prosili / usliševati prošnje ♦ rel. Bog uslišuje molitve ♪

   35.259 35.284 35.309 35.334 35.359 35.384 35.409 35.434 35.459 35.484  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA