Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (34.834-34.858)



  1.      tŕnek  -nka m () kaveljček z ostjo za lovljenje rib, ki se priveže na vrvico: trnek se ribi zapiči, zasadi v grlo; izdreti trnek; natakniti vabo na trnek; trnek z zalustjo / vreči trnek (v vodo); loviti ribe na trnek ● pog., ekspr. ribiči so ves dan namakali trnke lovili (ribe); ekspr. nastaviti, vreči komu trnek z zvijačo poskušati pridobiti koga za svoj namen; ekspr. prijeti, zagrabiti za trnek podleči zvijačianat. koničast odrastek na zadnji strani vretenca; trn
  2.      trnìč  -íča m ( í) etn. posušen, v hruško oblikovan sir, v katerega so z lesenim modelom vtisnjeni razni liki, okraski: fant ji je podaril trnič
  3.      trníčje  -a s () trnovi grmi, zlasti manjši: kuščarji so se poskrili v trničje; nizko trničje
  4.      trníka  -e ž (í) nar. 1. črni trn: košata trnika s črnimi jagodami 2. trnje: robidovje in druga trnika
  5.      trnína  -e ž (í) nar. črni trn: s trnino in šipkom obrasel ribnik / nabirati trnine trnulje
  6.      trnjáča  -e ž (á) na zunanji strani bodičast ovratni pas za pse: nadeti psu trnjačo
  7.      tŕnjast  -a -o prid. (ŕ) 1. porasel s trnjem: trnjast svet; trnjasta gmajna 2. redko trnast: trnjasti akacijevi koli; trnjasto grmičevje
  8.      tŕnje  -a s (ŕ) trnovi grmi, trnove veje: tod raste samo trnje; posekati trnje; ograditi kaj s trnjem; ostro, strupeno trnje / venec iz trnja / s trnjem so ga kronali mučili s položitvijo trnove krone na glavo // več trnov, trni: opraskan od trnja; veje so polne trnja ● ekspr. njene besede so bile trnje govorila je zbadljivo; ekspr. biti (ves) na trnju vznemirjen, nestrpen; ekspr. njegova pot je posuta s trnjem v življenju, pri delu ima dosti težav; prve dni so preživeli kakor na trnju so bili zelo nemirni, nestrpni; so se počutili zelo nelagodno
  9.      trnjev  ipd. gl. trnov ipd.
  10.      tŕnkar  -ja m () rib. ribič, ki lovi ribe na trnek: trnkarji in mrežarji
  11.      trnkáriti  -im nedov.) rib. loviti ribe na trnek: iti trnkarit
  12.      trnkárjenje  -a s (á) glagolnik od trnkariti: dobiti dovoljenje za trnkarjenje
  13.      tŕnkov  -a -o () pridevnik od trnek: trnkov kaveljček
  14.      trnóljica  -e ž (ọ̄) nar. črni trn: trnoljica in glog
  15.      trnorép  in trnorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ẹ́) ki ima na repu trnom podobne izrastke: trnorepi kuščarji
  16.      trnóselj  -slja m (ọ́) nar. cibora: za hišo raste trnoselj
  17.      trnóska  -e ž (ọ̑) nar. cibora: Glej naše slive trnoske, zrele so, zrele, tebe so čakale, tebi zorele (M. Kranjec)
  18.      tŕnov  in tŕnjev -a -o prid. (ŕ) 1. ki ima trne: trnov grm; trnova vejica 2. ki je iz trnja: trnov venec; trnova ograja / trnova gošča 3. ekspr. hud, težek: imeti trnovo mladost; trnovo življenje / trnova pot naših umetnikov težko življenjerel. trnova krona; zool. trnova kamenica velika ploščata morska riba s trni na hrbtu in dolgem, ozkem repu, Raja clavata
  19.      tŕnovje  -a s (ŕ) nar. trnje: z gabrovjem in trnovjem porasli bregovi
  20.      tŕnovka  in tŕnjevka -e ž (ŕ) trnova palica: groziti s trnovko; bodeča trnovka ◊ zool. trnova kamenica
  21.      trnúlja  -e ž (ú) plod črnega trna: jesti trnulje; marmelada iz trnulj
  22.      tro...  ali tró... in tro... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na število tri: trodelen, trokrilnik, tromeja
  23.      tróba  -e ž (ọ́) preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: narediti si trobo iz lubja; otroške trobe; trobi podoben cvet // kar je po obliki temu podobno: z rokami je napravil trobo pred usti / troba starega gramofona; vodna troba vodni vrtinec / knjiž. dati signal s trobo s huponar. držati, narediti trobo kazati, pokazati jezo, nejevoljo z naprej potisnjenimi ustnicamivrtn. jasminova troba okrasna vzpenjavka s pernatimi listi in velikimi zvončastimi oranžnimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Campsis radicans
  24.      trobáč  -a m (á) 1. redko kdor igra, trobi na trobo: trobač na stolpu je zatrobil 2. zastar. trobentač: pihalci in trobači
  25.      tróbar  -ja m (ọ̑) 1. redko kdor igra, trobi na trobo: graščinski trobar 2. zastar. trobentač: bataljonski trobar je glasno zatrobil

   34.709 34.734 34.759 34.784 34.809 34.834 34.859 34.884 34.909 34.934  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA