Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (34.784-34.808)


  1.      trióla  -e ž (ọ̑) muz. delitev dvodelne enote v taktu na tri enake dele: triole v spremljavi ♪
  2.      tríosmínski  -a -o prid. (ȋ-ȋ) muz. ki obsega tri osminke: triosminski takt ♦ kor. triosminski obrat plesni obrat za 135° ♪
  3.      trípasóvnica  -e ž (ȋ-ọ̑) žarg., urb. tripasovna cesta ♪
  4.      trípóljen  -jna -o prid. (ȋ-ọ̑) agr., navadno v zvezi tripoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na del zemljišča ozimno žito, na del jari posevki, del pa ostane nezasejan in se deli vsako leto menjujejo: dvopoljno in tripoljno gospodarstvo ♪
  5.      tripsín  -a m (ȋ) biol., kem. encim trebušne slinavke, ki pospešuje presnovo beljakovin v manjše molekule: tripsin in pepsin ♪
  6.      trírézen  -zna -o prid. (ȋ-ẹ̄ ȋ-ẹ̑) ki ima rezilo na treh straneh: trirezna priprava ♪
  7.      tríste  prisl. (ȋ) muz., označba za izraz izvajanja žalostno ♪
  8.      trístópen  -pna -o prid. (ȋ-ọ̑) 1. nanašajoč se na tristop: tristopne kolone 2. tristopenjski: tristopni razvoj 3. lit. sestavljen iz treh stopic: tristopni verz ♪
  9.      trístôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ȋ-ō) ki ima tri stopnje: tristopenjski razvoj ◊ jur. tristopenjski sistem sistem sodstva s tremi (instančnimi) stopnjami; strojn. tristopenjski kompresor kompresor, ki deluje v treh stopnjah z vmesno ohladitvijo plina; tristopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na tri različne vrtilne hitrosti; šol. tristopenjski študij do 1980 zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, v treh stopnjah; teh. tristopenjska raketa raketa, ki ima tri med seboj neodvisne sisteme raketnih pogonskih motorjev, ki delujejo časovno drug za drugim ♪
  10.      trístrán  in trístràn -ána -o prid. (ȋ-ȃ; ȋ-ȁ ȋ-á) geom. ki ima za osnovno ploskev trikotnik: tristrana piramida, prizma ♪
  11.      trístráničen  -čna -o prid. (ȋ-á) geom. ki ima za osnovno ploskev trikotnik: tristranična piramida, prizma ♪
  12.      trístránski  -a -o prid. (ȋ-á) nanašajoč se na tri strani: tristransko zobčanje papirja / pogovori so bili tristranski; tristranska izjava ◊ strojn. tristranski bat vrteči se bat, ki je na treh straneh v stiku z delovno snovjo ♪
  13.      tríšlja  -e ž (ȋ) bot. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo, Pistacia lentiscus ♪
  14.      tríštéven  -vna -o prid. (ȋ-ẹ̄ ȋ-ẹ̑) v zvezah: bot. trištevni cvet cvet, pri katerem je vsako vretence iz treh listov; min. trištevna os simetrijska os, glede na katero je geometrijska tvorba trikratno simetrična ♪
  15.      tríštevílčen  -čna -o prid. (ȋ-ȋ) mat. ki je iz treh številk: trištevilčno število ♪
  16.      trítédenski  -a -o [dǝn] prid. (ȋ-ẹ̑) 1. ki traja tri tedne: tritedenski tečaj; zamuda je že tritedenska 2. star tri tedne: tritedenski mladič ♪
  17.      trítij  -a m (í) kem. radioaktivni izotop vodika: zlitje jeder tritija in devterija ♪
  18.      trítónski 1 -a -o prid. (ȋ-ọ̑) težek tri tone: tritonski tovor // ki ima nosilnost tri tone: tritonski tovornjak; dvigalo je tritonsko ♪
  19.      trívalénten  -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) kem. ki lahko veže tri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: trivalentni elementi; spojina je trivalentna ♪
  20.      trízlóžen  -žna -o prid. (ȋ-ọ̄) lingv. ki ima tri zloge: trizložna beseda ♦ lit. trizložna rima; trizložna stopica ♪
  21.      trkáč  -a m (á) 1. ekspr. oven, ki rad trka: bežati pred trkačem 2. redko tolkalo: udariti s trkačem po vratih ♪
  22.      tŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. navadno s skrčenim kazalcem udarjati po vratih, izražajoč prošnjo za vstop: nekdo trka; narahlo, odločno trkati / trkati na okno, vrata / ni trkal, počasi je odprl vrata in vstopil potrkal; ekspr. kaj trkaš tako pozno s trkanjem kličeš 2. narahlo udarjati po čem, navadno z določenim namenom: trkati s petami ob tla; trkati z nožem po krožniku; trkati s svinčnikom po mizi / detel s kljunom trka po deblu / ekspr. dež trka na šipe // delati, da kaj večkrat zapovrstjo pride v sunkovit dotik s čim: prijel ju je za lase in trkal njuni glavi ♦ etn. trkati pirhe s trkljanjem pirha prizadevati si zadeti druge pirhe // pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotikati kozarcev drugih: trkali so in si nazdravljali / trkati na zdravje 3. premikajoč se večkrat zapovrstjo priti v sunkovit dotik: krogle na balinišču so trkale druga ob drugo; privezani čolni so trkali ob pomol / vešče so trkale v žarnico se zaletavale 4. z rahlim udarjanjem odstranjevati s česa; strkavati: trkati prah z listov; trkati sneg s škornjev 5. napadati z glavo, rogovi: kozliček trka; ovni se trkajo / pazi, ta ovca trka 6. ekspr., v zvezi z na prizadevati si vzbuditi kaj: trkati na čustva, poštenost ljudi; trkati na slovensko narodno zavest / trkati na srce, vest koga ● knjiž. dan trka na okno, okna dani se; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; nar. fantje so hodili trkat vasovat k dekletom; trkati na vrata ekspr. lakota, zima trka na vrata se začenja; ekspr. divja ljudstva so trkala na vrata države so ogrožala njene meje; ekspr. to vprašanje trka na vrata naših učiteljev to vprašanje bodo morali rešiti učitelji; publ. vi trkate na odprta vrata zahtevate to, prosite za to, kar je že dano; ekspr. njemu ni treba trkati na nobena vrata vse mu uredijo drugi; ekspr. zaman je trkal pri sosedih prosil; bibl. trkajte in se vam bo odprlo vztrajna prošnja je uslišana tŕkati se ekspr., v zvezi z na, po z rahlim udarjanjem po kakem delu na sebi izražati podkrepitev tega, kar določa sobesedilo: jaz sem to storil, se je trkal na prsi, po prsih; tebi tukaj malo manjka, se je trkal po čelu; trkal se je po žepu, da ima še dosti denarja ∙ ekspr. ponosno se je trkal na svoje prsi se je hvalil, bahal; ekspr. nič se ne trkaj na prsi, zdaj je prepozno ne izražaj obžalovanja trkáje: hodil je, trkaje s peto ob tla trkajóč -a -e: trkajoč s palico, je vstopil; druga ob drugo trkajoče krogle ♪
  23.      tŕkelj  -klja m (ŕ) nar. gorenjsko kos debla približno v velikosti polena: klati, nalagati trklje; debeli trklji ♪
  24.      trkljánje 1 -a s (ȃ) glagolnik od trkljati1: trkljanje kamenja po strmini / trkljanje pirhov ♪
  25.      trkljánje 2 -a s (ȃ) glagolnik od trkljati2: trkljanje na vrata / trkljanje pletilnih igel ♪

   34.659 34.684 34.709 34.734 34.759 34.784 34.809 34.834 34.859 34.884  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA