Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (34.509-34.533) 
- topljênje -a s (é) glagolnik od topiti, raztapljati: topljenje sladkorja v čaju / topljenje kovin taljenje / reke naraščajo zaradi topljenja snega ♪
- topljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da topiti: v vodi topljive barve ♪
- topljívost -i ž (í) lastnost, značilnost topljivega: topljivost snovi ♪
- toplo... prvi del zloženk nanašajoč se na topel: toplokrven, toplomorski, toplosrčen ♪
- toplobárven -vna -o prid. (ȃ) ki je tople barve: rožast vzorec na toplobarvnem ozadju ♪
- toplokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) zool. pri katerem je toplota krvi neodvisna od temperature okolice: sesalci so toplokrvni; toplokrvne živali ● ekspr. toplokrvno dekle zelo čustveno, strastno ◊ vet. toplokrvni konj konj lažje pasme, ki se uporablja za ježo ali vprego v lahke vozove ♪
- toplokŕvnost -i ž (ŕ) zool. lastnost, značilnost toplokrvnega: toplokrvnost sesalcev ♪
- toploljúben -bna -o prid. (ú ū) biol. ki uspeva v toplem okolju; termofilen: toploljubne rastline ♪
- toplomér -a m (ẹ̑) priprava za merjenje temperature: toplomer kaže minus dvajset stopinj; meriti temperaturo s toplomerom ♪
- tôplost tudi toplóst -i ž (ó; ọ̑) lastnost, značilnost toplega: toplost vode / toplost poletja / toplost besed / toplost oranžne barve ♪
- toplovôden -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na toplo vodo: toplovodni rastlinjak ♦ teh. toplovodni kotel naprava, v kateri se segreva tehnološka voda ali voda za ogrevanje prostorov ♪
- topoglàv in topogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. neumen, omejen: res je topoglav, če se je tako odločil / topoglava pravila topoglávo prisl.: topoglavo kaj razlagati ♪
- tôpol -ôla m (ó ó) visoko listnato drevo s cveti v mačicah in semeni s šopom dolgih dlačic: ob reki rastejo topoli; posaditi, posekati topol; visok topol; drevored topolov ♦ bot. beli z jajčastimi ali krpatimi listi, Populus alba, črni s priostrenimi ostro nazobčanimi listi, Populus nigra, kanadski topol z bleščeče rdečimi listnimi peclji, Populus canadensis ♪
- topôlovka -e ž (ó) 1. bot. užitna lističasta goba z rumeno rjavim klobukom in ukrivljenim vitkim betom, ki raste zlasti ob topolih, Agrecybe aegerita: nabirati topolovke 2. zool. hrošč z modro zelenim ovratnikom in rdečim vratnim ščitom, ki obžira topolove liste, Melasoma populi ♪
- toponós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima top nos: toponos človek / toponos obraz ♪
- toponósec -sca m (ọ̑) ekspr. kdor ima top nos: kdo je ta toponosec ♪
- tôpor -ôra m (ó ó) star. toporišče: nasaditi sekiro na topor; topor krampa ♪
- toporíšče -a s (í) daljši držaj pri orodju: izdelati toporišče; sekira se je snela s toporišča; nasaditi na toporišče; toporišče kose; les za toporišče ♪
- toporóben -bna -o prid. (ọ̑) ki ima top rob, tope robove: toporoben kos lesa ♪
- tópos -a tudi tópa m (ọ̑) lit. miselni in izrazni obrazec, značilen za določeno literarno tradicijo: antični topos; toposi v ljudski pesmi ♪
- topóst tudi tôpost -i ž (ọ̑; ó) lastnost, značilnost topega: topost noža / njene oči izražajo topost ♪
- topòt -ôta m (ȍ ó) glagolnik od topotati: topot je prenehal; konjski topot // topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topot; glasen topot ♪
- topotánje -a s (ȃ) glagolnik od topotati: prepovedati topotanje; topotanje splašenih živali / topotanje stop // topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topotanje ♪
- topotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) slišno, topo udarjati z nogami ob tla: konji topotajo; nestrpno topotati; topotati od jeze / topotati z nogami // dajati tope, kratke glasove: stope, stroji topotajo // topotaje premikati se: jezdeci topotajo skozi vas / topotati po stopnicah navzgor topotáje: prihajal je, topotaje z leseno nogo topotajóč -a -e: topotajoč hrup; topotajoči koraki ♪
- topôtniti -em dov. (ó ȏ) slišno, topo udariti z nogami ob tla: od jeze je topotnil / topotniti z nogo ob tla ♪
34.384 34.409 34.434 34.459 34.484 34.509 34.534 34.559 34.584 34.609 
