Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (3.426-3.450)



  1.      denárci  -ev m mn. (á ā) ekspr. denar: služiti denarce / kupčija mu je vrgla lepe, čedne denarce; dobro smo se imeli za majhne denarce
  2.      denárnica  -e ž () 1. majhna, torbici podobna priprava za nošenje bankovcev in kovancev: izgubiti, najti denarnico; usnjena denarnica ∙ ekspr. v mestu so mu kar precej izpraznili denarnico potrošil je precej denarja; ekspr. na široko je odpiral denarnico bil je zelo radodaren; ekspr. ti gospodje imajo debele denarnice veliko denarja; hotel ni primeren moji denarnici cene v njem so zame previsoke 2. zastar. blagajna: plačati pri denarnici / kupili so mu hišo iz občinske denarnice
  3.      denárnik  -a m () 1. v kapitalistični ekonomiki kdor se poklicno ukvarja z denarnimi kupčijami: lastnik podjetja je bil znan denarnik; vsi v družini so sloveli kot veliki denarniki 2. star. bogat človek: skop denarnik
  4.      denárniški  -a -o () pridevnik od denarnik: bil je tipičen predstavnik denarniške družbe
  5.      denárništvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi posli: tudi njegov sin se je posvetil denarništvu; dvigniti denarništvo na višjo raven; sodelovali so vodilni teoretiki in praktiki s področja denarništva
  6.      denárnogospodárski  -a -o prid. (ā-á) nanašajoč se na denarno gospodarstvo: prehod iz naturalnega gospodarstva na denarnogospodarski sistem / denarnogospodarske razmere
  7.      denárnost  -i ž (ā) star. premožnost: bahal se je s svojo denarnostjo
  8.      denárska  -e ž, denárskih (á) nar. plačilni dan: Vsako soboto je bila denarska in kajkrat je bilo že polnoči, preden sem vse končal in blagajno uredil (F. Finžgar)
  9.      denárski  -a -o prid. (á) star. denaren: denarska enota / denarski človek premožen, bogat
  10.      denárstven  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na denarstvo: denarstvena enotnost 2. zastar. denaren: dober denarstveni položaj
  11.      denárstvenik  -a m () zastar. denarnik, finančnik: mogočni denarstveniki
  12.      denaturírati  -am dov. in nedov. () 1. kem. z dodajanjem primesi napraviti kako živilo za človeka neužitno: denaturirati alkohol, sladkor 2. knjiž. spremeniti prvotno, naravno podobo: denaturirati pokrajino denaturíran -a -o: denaturiran špirit; denaturirana narava; denaturirana sol
  13.      dendrométer  -tra m (ẹ̄) gozd. priprava za merjenje debel stoječih dreves, deblomer
  14.      dentíst  -a m () kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem zob, zobar: k dentistu hodi ♦ šol. višji dentist strokovnjak z višjo stomatološko izobrazbo; dentist nekdaj kdor dokonča predpisano učno dobo pri zobozdravniku in opravi izpit
  15.      denunciántka  -e ž (ā) ženska, ki denuncira: bila je fašistična denunciantka
  16.      depandánsa  -e ž () stranska stavba hotela, spadajoča h glavni stavbi: hotelu so prizidali depandanso; vse sobe v glavnem hotelu in depandansi so zasedene // podružnični objekt, zlasti gostinski: večja gostinska podjetja gradijo depandanse v turistično zanimivih krajih; planinsko društvo je odprlo depandanso v preurejeni kmečki hiši
  17.      depilátor  -ja m () kozm. sredstvo za depilacijo
  18.      deplasmá  -ja m () navt. teža vode, ki jo spodrine ladja, spodriv: deplasma ladje je 15.000 ton
  19.      depolitizírati  -am dov. in nedov. () odpraviti, odstraniti politične elemente, vplive iz česa: vso afero so skušali depolitizirati / depolitizirati cerkev depolitizírati se prenehati ukvarjati se s politiko: del mladine se je depolitiziral
  20.      deportíranje  -a s () glagolnik od deportirati: znašali so se nad prebivalstvom s požigi, ropanjem in deportiranjem
  21.      depresíja  -e ž () 1. med. bolezensko duševno stanje z zmanjšanim zanimanjem za zunanji svet: bolezni so sledile hude depresije; zapadel je v melanholijo in depresijo; biti v depresiji; duševna, nevrotična depresija 2. potrtost, pobitost: neuspeh pri izpitu je povzročil v njem depresijo; moralna depresija; roman pripoveduje o notranjih konfliktih in depresijah ljudi med vojno / življenjska depresija 3. geogr. del kopnega, ki leži nižje od morske gladine: terenska depresija; depresija ankaranske ravnice 4. ekon. doba v gospodarskem ciklusu, ki nastopi po krizi: splošna gospodarska depresija; depresije in recesije 5. meteor., navadno v zvezi barična depresija področje nizkega zračnega pritiska: barična depresija povzroča slabo vreme
  22.      deprimírati  -am dov. in nedov. () duševno potreti, pobiti: drama je gledalce deprimirala; pisateljev pesimizem zelo deprimira deprimirajóč -a -e: deprimirajoči dogodki; deprimirajoča glasba deprimíran -a -o: zaradi zadnjih dogodkov so bili ljudje deprimirani
  23.      deprofesionalizácija  -e ž (á) odstranitev, ukinitev profesionalizacije: začela se je deprofesionalizacija v političnih organizacijah; deprofesionalizacija družbenih funkcij
  24.      deputácija  -e ž (á) skupina ljudi, izbranih in poslanih kam s posebno nalogo, odposlanstvo: deputacija je sporočila zahteve delavcev; poslati, sprejeti deputacijo; deputacija dijakov je v imenu razreda čestitala profesorju; član deputacije / poklonitvena deputacija ki izraža prostovoljno podreditev kaki oblasti
  25.      deputát 1 -a m () kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo, odposlanec: delavski deputat // v Sovjetski zvezi voljen delavski, kmečki ali vojaški zastopnik v sovjetu: sovjet deputatov Leningrada

   3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA