Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (34.259-34.283)



  1.      tercéta  -e ž (ẹ̑) lit. trivrstična kitica soneta: dve terceti in dve kvarteti
  2.      tercéten  -tna -o prid. (ẹ̑) lit., v zvezi tercetni del soneta del soneta, sestavljen iz dveh trivrstičnih kitic
  3.      terciána  -e ž () med. malarija z napadi na tri dni: zdraviti terciano / malarija terciana
  4.      terciár  -ja m () geol. obdobje kenozoika, v katerem so se pojavili primati in so prevladovale kritosemenke: okamnine iz terciarja
  5.      terciáren  -rna -o prid. () 1. nanašajoč se na terciar: terciarni relikti; terciarne plasti, tvorbe / terciarna doba 2. ki se pojavi za drugim: terciarni učinki ◊ ekon. terciarne dejavnosti promet, trgovina, bančništvo; soc. terciarna socializacija socializacija v širšem družbenem okolju
  6.      têrcija  -e ž (é) tisk. tiskarska črka, za dve stopnji večja od cicera: staviti v terciji
  7.      tercijálec  -lca m () slabš. pretirano pobožen, svetohlinski človek: biti tercijalec; svetohlinci in tercijalci
  8.      tercijálka  -e ž () slabš. pretirano pobožna, svetohlinska ženska: na starost je postala tercijalka; opravljiva tercijalka
  9.      tercijálski  -a -o prid. () nanašajoč se na tercijalce ali tercijalstvo: tercijalski predsodki / tercijalska družina
  10.      tercijálstvo  -a s () slabš. pretirana, svetohlinska pobožnost: sovražiti tercijalstvo; hinavsko tercijalstvo
  11.      tercína  -e ž () lit. kitica iz treh enajstercev: pesnitev v tercinah // trivrstična kitica soneta: dve kvartini in dve tercini
  12.      tercínski  -a -o prid. () nanašajoč se na tercino: tercinska satira / tercinski del soneta del soneta, sestavljen iz dveh trivrstičnih kitic
  13.      têrčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na terco: terčno dvoglasno petje / terčni akord sestavljen iz terc
  14.      terebínt  -a m () bot. drevo ali grm z lihopernatimi listi, majhnimi zelenkastimi cveti in rdečimi plodovi, Pistacia terebinthus: sadeži terebinta
  15.      terebínta  -e ž () knjiž. terebint: na pobočju raste terebinta
  16.      terén  -a m (ẹ̑) 1. zemljišče, svet: teren se pogreza, useda; na drugi strani hriba se je teren spremenil; pripraviti teren za gradnjo; zravnati teren; hribovit, nagnjen, položen teren; ilovnat, kamnit, peščen teren; močviren, suh teren; spolzek teren; oblikovanost, poraslost terena / poiskati primeren teren za zasedo kraj, prostor; znajde se tudi na neznanem terenu ozemlju, svetu 2. navadno s prilastkom (manjše) ozemlje, področje, kjer se opravlja določena dejavnost: gobarski, lovski, smučarski tereni; patrulja je obšla svoj teren; v okolici so lepi tereni za sankanje / žarg., šport. zmagati na domačem terenu igrišču 3. ed. ozemlje, področje, kjer kako podjetje, ustanova opravlja svojo dejavnost: vrniti se s terena; zdravniška ekipa je odšla na teren; delati, raziskovati na terenu; zbirati podatke na terenu / babica, socialna delavka ima velik teren / žarg. teren se plača posebej delo na terenu // žarg. ozemlje, področje, kjer se opravlja družbenopolitična dejavnost v neposrednem stiku z ljudmi: ni hotel delati v komiteju, ampak na terenu 4. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 najmanjša organizacijska enota družbenopolitičnih organizacij v mestih in večjih krajih: razdeliti mesto na terene // ed. ozemlje, področje, ki ga obsega ta enota: aktivisti Osvobodilne fronte na terenu // ekspr. ljudje te organizacijske enote: sestanek terena ● publ. pripravljati teren za pogajanja razmere, okoliščine; publ. v pogovoru preiti na občutljivejši teren snov, temo; publ. uveljaviti se na političnem terenu v politikivoj. čistiti, pregledovati teren
  17.      terénec  -nca m (ẹ̑) 1. žarg. kdor dela na terenu: terenci dobivajo poseben dodatek 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitični delavec na terenu: veliko terencev je odšlo v partizane; sestanek terencev
  18.      terénka  -e ž (ẹ̑) med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitična delavka na terenu: delovanje terenk; terenke in terenci
  19.      terénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na teren: terenska izboklina; terenske razmere / terensko vozilo vozilo z močno konstrukcijo in pogonskim motorjem, visokim podvozjem in pogonom na vsa štiri kolesa za neasfaltirane, strme ceste / terenski delavec; terenski dodatek dodatek za delo na terenu; terenske vaje za študente; terensko delo / terenski aktivisti; terenski odbor Osvobodilne fronte ∙ žarg., šport. nogometaši so izkoristili terensko premoč boljši, ugodnejši terengeogr. terenska depresija
  20.      teréstričen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. zemeljski: terestrični in kozmični pojavi ♦ fiz. terestrični daljnogled prizemski daljnogled; navt. terestrična navigacija navigacija z opazovanjem objektov na kopnem; terestrična pozicija ladje pozicija ladje, izračunana na podlagi zemljepisne širine in dolžine objektov na kopnem
  21.      terezijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na avstrijsko cesarico Marijo Terezijo: terezijanske davčne, šolske reforme / terezijanska doba ♦ zgod. terezijanski kataster za davčne namene narejen kataster v času vladanja Marije Terezije
  22.      teríca  -e ž (í) ženska, ki tre lan: najeti terice; dobra terica
  23.      teriêr  -ja m () manjši ali srednje velik lovski pes navadno z dolgo, ravno glavo, resasto dlako in kratkimi, koničastimi uhlji: gojiti terierje / škotski terier manjši terier z dolgo, črno dlako
  24.      teriêrka  -e ž () samica terierja: terierka z mladiči
  25.      terilén  -a m (ẹ̑) tekst. poliestrno vlakno angleške proizvodnje: surovine za terilen // tkanina iz teh vlaken: obleka iz terilena

   34.134 34.159 34.184 34.209 34.234 34.259 34.284 34.309 34.334 34.359  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA