Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (33.934-33.958)


  1.      štrénast  -a -o prid. (ẹ́) pog. pramenast: lasje so postali suhi in štrenasti; štrenasta brada / ekspr.: štrenasti oblaki; po dolini se vleče štrenasta megla ● pog. štrenast stročji fižol ki ima žile ♪
  2.      štréncati  -am nedov. (ẹ̑) nar. dolenjsko šepati: pes je štrencal po treh nogah / s palico je štrencal po mestu ♪
  3.      štrénica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od štrena: previti štrenico v klobčič / štrenice sivih las ♪
  4.      štrgljáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. s čohalom čistiti; čohati: neprestano štrglja in krtači svoje konje ♪
  5.      štríga  -e ž (í) nar. primorsko čarovnica: ozmerjal jo je s štrigo ♪
  6.      štrígelj  -glja m (í) nar. čohalo: odrgniti krave s štrigljem; konjski štrigelj ♪
  7.      štrigljáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. s čohalom čistiti; čohati: štrigljati krave ♪
  8.      štríhan  -a -o prid. (ȋ) nar. do roba poln: štrihan mernik pšenice; prim. razan ♪
  9.      štríhati  -am nedov. (ȋ) nižje pog. barvati, pleskati: štrihati vrata ● pog. gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo ♪
  10.      štrìk  štríka m (ȉ í) nižje pog. vrv: napeti štrik; obesiti perilo na štrik ∙ nižje pog. najraje bi si dal štrik za vrat se obesil; pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost ♪
  11.      štŕkelj  -klja m (ŕ) nar. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje; štrcelj: iz štrklja so pognale nove mladike; štrklji hrasta ♪
  12.      štrtínjak  -a m (ȋ) nar. 1. prostorninska mera, navadno za vino, približno 560 l: prodal je štrtinjak vina 2. sod, ki drži od 500 do 600 l; četrtinjak: ob steni so se vrstili polovnjaki in štrtinjaki ♪
  13.      štrúca  -e ž (ú) 1. podolgovato oblikovan kruh: prerezati štruco čez pol; zapečena štruca / bela štruca / štruca kruha ∙ nar. ob rojstvu so materi prinesli štruco pogačo 2. ekspr. povit dojenček: pestovala je svojo štruco ◊ metal. štruca manjši podolgovat kos ulite kovine; obrt. sendvič štruca ožja daljša štruca za sendviče ♪
  14.      štrúkljevka  -e ž (ú) 1. voda, v kateri so se kuhali štruklji: politi štruklje s štrukljevko 2. redko krpa (za zavijanje štrukljev): štruklje je zavila v štrukljevke ♪
  15.      študêntovski  in študéntovski -a -o prid. (é; ẹ́) nanašajoč se na študente: študentovske navade; študentovsko življenje / študentovski časopis študentski / študentovska mladina ♪
  16.      štúdije  -dij ž mn. (ú ȗ) študij: končati študije / filozofske študije; univerzitetne študije ♪
  17.      štúdijski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na študij: a) študijski predmet; študijski program / študijsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta b) študijska vnema / študijski dopust; študijska soba; študijsko potovanje / študijska knjižnica knjižnica, v kateri se zbira literatura za študijske namene in gradivo določenega območja, pokrajine ♦ filat. študijska zbirka znamke, pisma, dopisnice določenega področja, z določenim motivom in dokumentacija o njih štúdijsko prisl.: študijsko se lotevati problemov; študijsko obdelati ♪
  18.      študio  ipd. gl. studio ipd. ♪
  19.      študíranec  -nca m (ȋ) knjiž. izobraženec: jezik študirancev ∙ zastar. študiranec za stavbe strokovnjak ♪
  20.      študíranje  -a s (ȋ) glagolnik od študirati: omogočiti komu študiranje / študiranje tehnike / biti utrujen od študiranja / študiranje narave / po dolgem ogledovanju in študiranju se je lotil dela ♪
  21.      študírati  -am nedov. (ȋ) 1. pridobivati si izobrazbo zlasti na višji ali visoki šoli: njegov najstarejši sin študira; študirati na filozofski fakulteti; študiral je na Dunaju / študirati ob delu; izredno, redno študirati / preh. študirati ekonomijo; študirati medicino, pog. za zdravnika // preh. omogočati komu, da si pridobiva izobrazbo na srednji, višji ali visoki šoli: oče ga je študiral; vse otroke je študirala / dali so ga študirat 2. s prebiranjem literature, učbenikov pridobivati si znanje: študirati za izpit; študirati po zapiskih; študira zvečer; pridno študira // preh. načrtno se seznanjati z določeno vsebino: študirati poglavja iz novejše zgodovine; študirati slovnico // preh. proučevati: študirati življenje kmečkih ljudi / pog.: opazoval in študiral je ljudi okrog sebe ocenjeval, presojal; natihem ga je študiral poskušal ugotoviti, kaj misli, namerava ● ekspr. študiral je napise po trgovinah opazoval, gledal; študirati vlogo s študijem, vajo pripravljati jo za podajanje, izvajanje na odru; pog. dolgo sta študirala, preden sta se odločila premišljevala, razmišljala študirajóč -a -e: študirajoča mladina študíran -a -o 1. deležnik od študirati: dolgo študiran načrt 2. izobražen, šolan: pravi, da bi bil rajši kmet kakor študiran človek / je zelo študiran; sam.: pogovor s študiranimi ♪
  22.      štúk  -a m (ȗ) um. zmes drobnega peska, apnenega mleka, mavca zlasti za izdelavo štukatur: narediti na stropu venec iz štuka ∙ žarg., um. s štukom okrašena jedilnica s štukaturami ♪
  23.      štùk  štúka m (ȕ ú) nižje pog. nadstropje: stanuje v tretjem štuku ♪
  24.      štúka  -e ž (ú) žarg., med drugo svetovno vojno lahki bombnik, ki bombardira med strmim spuščanjem; strmoglavec: štuke so v strmem letu metale bombe; tuljenje štuk ♪
  25.      štúkast  -a -o prid. (ū) knjiž. štukiran, štukaturen: štukasti strop ♪

   33.809 33.834 33.859 33.884 33.909 33.934 33.959 33.984 34.009 34.034  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA