Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (33.734-33.758)
- škís -a m (ȋ) 1. igr. najvišja igralna karta pri taroku: vreči škisa; škis, pagat in mond 2. slabš. neprijeten, zoprn človek: s tem škisom nočem imeti opravka / kot psovka tu imaš, ti škis ♪
- šklebetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) redko šklepetati: šklebetati od mraza ♪
- šklébniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: pokrov je šklebnil ♪
- šklefetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) nar. šklepetati: na starem vlaku je vse šklefetalo / zobje so mu šklefetali od mraza šklefetáje: šklefetaje peljati ♪
- šklémfa -e ž (ẹ̑) pog., slabš. šklepetajoča, razmajana priprava, navadno ura: ta šklemfa kaže tri, bije pa dvanajst; pripeljati se s staro šklemfo s starim vozilom ♪
- šklémfast -a -o prid. (ẹ̑) pog., slabš. šklepetajoč, razmajan: staro, šklemfasto kolo ♪
- šklèmp medm. (ȅ) posnema glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: šklemp, in past ga je držala ♪
- šklémpniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: past je šklempnila / šklempniti z zapiračem puške ♪
- šklepèt -éta m (ȅ ẹ́) šklepetanje: zaslišal se je šklepet okenskih šip / šklepet pisalnih strojev ♪
- šklepetánje -a s (ȃ) glagolnik od šklepetati: šklepetanje oken ob potresu / slišati je bilo šklepetanje zob / šklepetanje pisalnega stroja ♪
- šklepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) dajati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: okna, vrata šklepetajo ob vsakem stresljaju; grmelo je, da so šipe šklepetale / po cesti so šklepetali vozovi so se šklepetaje premikali b) zaradi drgetanja: zobje jim šklepetajo od mraza, strahu / ekspr. šklepetati s čeljustmi c) ekspr. zaradi udarcev, delovanja sploh: za hribom je šklepetala strojnica šklepetáje: vrata so se šklepetaje odprla šklepetajóč -a -e: šklepetajoč z zobmi, mu je odpirala; šklepetajoča okna ♪
- šklepetàv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki (rad) šklepeta: šklepetava okna ♪
- šklepétniti -em in šklepêtniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ekspr. dati kratek, odsekan glas ob udarcu enega dela ob drugega a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: ob poku so vsa okna šklepetnila b) zaradi drgetanja: zobje so mu glasno šklepetnili c) zaradi udarca, delovanja sploh: šklepetnil je zapirač puške / pod nogami mu je šklepetnila pločevina ♪
- šklépniti -em in šklêpniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: kljuka, zaponka je šklepnila; brezoseb. v aparatu je šklepnilo ♪
- šklòc medm. (ȍ) posnema glas pri premiku, sprožitvi priprave: ključavnica se je zaskočila, škloc, in niso mogli ven; škloc, škloc, so delali fotografski aparati ♪
- šklôcati -am tudi šklócati -am nedov. (ȏ; ọ̑) ekspr. dajati kratke, odsekane glasove pri premiku, sprožitvi: fotografski aparati so šklocali / šklocati z orožjem // fotografirati: ves dan že škloca ♪
- šklôcniti -em tudi šklócniti -em dov. (ó ȏ; ọ́ ọ̑) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri premiku, sprožitvi: aparat, zapirač je šklocnil / puška ni počila, samo šklocnila je; brezoseb. dvignil je slušalko - na drugi strani je šklocnilo / usta je zaprla tako naglo, da so čeljusti šklocnile ♪
- šklômpniti -em dov. (ó ȏ) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: past na drevesu je šklompnila ♪
- šklòp šklópa m (ȍ ọ́) nar. past za polhe: nastaviti, odpreti šklop ♪
- šklôpniti -em dov. (ó ȏ) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: past, zapah šklopne ♪
- šklopòt -ôta m (ȍ ó) šklopotanje: zaslišati šklopot kopit ♪
- šklopotánje -a s (ȃ) glagolnik od šklopotati: šklopotanje pisalnega stroja / šklopotanje cokel po tlaku ♪
- šklopotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) ekspr. 1. dajati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja: pisalni stroji so spet šklopotali / ob potoku šklopota mlin klopota // šklopotajoč premikati se: tramvaji so šklopotali po ulicah / šklopotati s škornji po veži 2. dajati kratke, votle glasove pri udarjanju ob kaj: kaplje dežja šklopotajo po oknih / krogle sovražnikove strojnice so šklopotale po strehi 3. šklepetati: zobje so mu šklopotali od mraza šklopotajóč -a -e: šklopotajoči stroji ♪
- šklopôtniti -em dov. (ó ȏ) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: zapah je glasno šklopotnil ♪
- škóda 1 -e ž (ọ́) 1. kar nastane kot posledica zmanjšanja količine, kakovosti, vrednosti kake dobrine: oceniti, popraviti škodo; prizadeti komu škodo; na avtomobilu je za več tisoč dinarjev škode / delati, povzročati škodo; od tega ima le škodo, koristi pa nobene; trpeti škodo; tudi on je na škodi je oškodovan; zmotiti se v svojo škodo / ekspr. škoda gre v milijone; povrniti škodo / gmotna, gospodarska škoda ♦ jur. lovska škoda ki se napravi pri lovu ali jo povzroči divjad; naključna škoda ki je storilec ni predvidel in je ni bil dolžen predvideti // sprememba določenega stanja na slabše: mati je z razvajanjem otroku naredila veliko škode; taki filmi povzročajo škodo pri mladini; moralna, politična škoda / brez škode lahko črtaš nekatere odstavke; poudarjanje oblike na škodo vsebine; priče so govorile v njegovo škodo 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža a) v zvezi z za da
kaj po vrednosti presega določen namen: te obleke je škoda za doma; škoda je fanta za tako delo; elipt. škoda časa, denarja za to b) z nedoločnikom nekoristnost, neprimernost kakega dejanja: škoda ga je poslušati; zdi se mu škoda hoditi v mesto; elipt. škoda spati v tako lepem vremenu c) obžalovanje: ali ni škoda blaga, kruha; takega človeka je zelo škoda / kot vzklik kakšna škoda č) pog. omalovaževanje: ne bi bilo dosti škode, če ga ne bi bilo / elipt. razbil se mi je vrč. Prava škoda / škoda besed ni vredno govoriti ♪
33.609 33.634 33.659 33.684 33.709 33.734 33.759 33.784 33.809 33.834