Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (33.659-33.683)



  1.      širokotíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na široki tir: širokotirna proga, železnica / širokotirna lokomotiva
  2.      širokoúst  -a -o prid. ( ū) ekspr. ki ima široka, velika usta: širokoust obraz
  3.      širokoústen 1 -tna -o prid. () ekspr. ki ima široka, velika usta: širokousten moški
  4.      širokoústen 2 -tna -o prid. (ú ū) ekspr. ki se (rad) hvali, baha: širokousten človek / širokoustno besedičenje širokoústno prisl.: širokoustno ji je zagotavljal ljubezen
  5.      širokovéjnat  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima široko razraščene veje: širokovejnato drevo
  6.      šíškarica  -e ž () nav. mn., zool. žuželke, ki povzročajo nastajanje šišk zlasti na hrastu, Cynipidae: najezdniki in šiškarice
  7.      šiválnik  -a m () knjiž., redko šivalni stroj: drdranje šivalnika
  8.      šiváriti  -im nedov.) star. šivati: vse zimske večere je šivaril / hči šivari v mestu
  9.      šivíljski  -a -o prid. () nanašajoč se na šivilje ali šiviljstvo: šiviljska delavnica / šiviljska obrt / šiviljska vajenka
  10.      šivíljstvo  -a s () obrt za krojenje in šivanje zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: učiti se šiviljstva; krojaštvo in šiviljstvo
  11.      šjór  -a m (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospod: šjor Marko / sovražijo ga vsi ti bankirji, šjori, kapitalisti
  12.      šjóra  -e ž (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospa: šjora Antonija
  13.      škadrón  -a m (ọ̑) star. eskadron: škadron je odjahal v boj / konjeniški škadron
  14.      škàf  škáfa m ( á) 1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma: škaf se je razsušil; stresti, zliti kaj iz škafa; nositi vodo v škafu / škaf za pomije // s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: nekaj škafov vode je še v vodnjaku / nabrati deset škafov hmelja // pog. vsebina škafa: vol je izpil dva škafa 2. nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 60 litrov: pridelati dvajset škafov pšenice ● ekspr. prelili so cele škafe črnila, preden se je stvar uresničila veliko so pisali; lije kakor iz škafa zelo
  15.      škáfar  -ja m () izdelovalec škafov, kadi, čebrov: škafarji in sodarji
  16.      škáfarski  -a -o prid. () nanašajoč se na škafarje ali škafarstvo: škafarska obrt / škafarski delavec
  17.      škáfarstvo  -a s () škafarska obrt: škafarstvo in sodarstvo
  18.      škáfček  -čka m () manjšalnica od škaf: deklica je s škafčkom nosila vodo / škafček žita / majhen škafček
  19.      škáfec  -fca m () manjšalnica od škaf: nesti škafec na glavi / škafec vode
  20.      škáfek  -fka m () redko škafček, škafec
  21.      škáfen  -fna -o prid. () nanašajoč se na škaf: škafno dno / škafni obroči
  22.      škáfič  -a m () redko škafček, škafec
  23.      škáfnica  -e ž () etn. 1. zidna vdolbina ali polica v hiši za navadno dva škafa z vodo: postaviti škaf v škafnico 2. drog za nošenje škafa: vtaknil je škafnico skozi ušesa in odnesla sta vodo v hlev
  24.      škáfoma  prisl. (ā) redko v škafu, s škafom: škafoma nositi vodo / dež je škafoma lil zelo
  25.      škáfov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na škaf: škafovo dno / delati škafove doge

   33.534 33.559 33.584 33.609 33.634 33.659 33.684 33.709 33.734 33.759  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA