Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (33.634-33.658)


  1.      šíja  -e ž (í) 1. nar. vrat: zlomiti si šijo; zgrabiti za šijo 2. nav. mn., nar. dolenjsko iz vrbovega šibja pleten in ometan obok nad ognjiščem v črni kuhinji: narediti, podreti šije; zakajene šije ◊ alp. greben, hrbet od sedla do vrha ♪
  2.      šík  -a m (ȋ) knjiž. čednost, urejenost, elegantnost: občudovati njen šik / jezik prevoda nima nobenega šika ♪
  3.      šík  prid. neskl. (ȋ) knjiž. čeden, urejen, eleganten: ta ženska je zmeraj šik / šik obleka ♪
  4.      šikána  -e ž (ȃ) knjiž. namerno povzročanje neprijetnosti, nevšečnosti: biti izpostavljen šikanam; šikane in ponižanja ♪
  5.      šikaníranje  -a s (ȋ) glagolnik od šikanirati: biti izpostavljen šikaniranju ♪
  6.      šikanírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. namerno povzročati neprijetnosti, nevšečnosti: šikanirati podrejene; neprestano jo šikanira ♪
  7.      šikanózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: uporabljati šikanozna sredstva ♪
  8.      šíkara  -e ž (ȋ) knjiž. gošča, grmovje: nad vasjo se razprostira šikara; s šikaro poraslo pobočje ♪
  9.      šíkati se  -am se nedov. (ȋ) nav. 3. os., nižje pog. spodobiti se, biti primeren: tako govorjenje se ne šika mlademu človeku, za mladega človeka; to je človek, kot se šika pošten, neoporečen; hrana v hotelu je bila, kot se šika dobra, izdatna; plačal sem mu, kot se šika dobro ♪
  10.      šílce 1 -a s (ȋ) manjšalnica od šilo: zabadati šilce ♪
  11.      šilonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima šilast nos: šilonos starec ♪
  12.      šimpánzovka  -e ž (ȃ) samica šimpanza: šimpanz in šimpanzovka ♪
  13.      šípa  -e ž (í) kos navadno ravnega stekla za zapiranje kake odprtine: očistiti, pomiti šipe; razbiti šipo; vstaviti šipo v okenski, vratni okvir; potrkati na šipo; motna, zarošena šipa; okenska šipa; šipa v vratih / mlečna šipa; steklo za šipe / odpreti, spustiti šipo na vratih avtomobila ♪
  14.      šíren  -rna -o prid., šírnejši (ȋ) ekspr. ki obstaja na razmeroma veliki površini; prostran, obsežen: širni gozdovi; širna polja / odromal je v širni svet; zaslovel je po vsej širni domovini ∙ redko širno zgodovinsko gradivo obsežno ♪
  15.      šíriti  -im nedov. (ȋ ȋ) 1. delati kaj (bolj) široko: širiti cesto; širiti odprtino; pri slabi svetlobi se zenica širi / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice / širiti obleko // delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle obleke širijo postavo; modri barvni odtenki širijo prostor 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: širila je roke, da bi objela otroka / širiti nosnice 3. delati, da pride kaj na večjo površino: širiti naselje; mesto se širi proti jugu / širiti preizkušene vrste krompirja / stara kultura je širila svoj vpliv na sosednje ozemlje 4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: širiti revolucionarne ideje; širili so laži in obrekovanja / bral je ilegalne časopise in jih širil 5. delati, povzročati, da postaja kaj večje glede na obseg, količino: širiti dnevni red seje / podjetje širi svojo dejavnost / širiti krog sodelavcev / širiti svoje znanje; širiti si obzorje 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: cvetje širi prijeten vonj; svečnik je širil medlo svetlobo šíriti se 1. pojavljati se, nastopati a) na vedno večji površini: še vedno je lilo in povodenj se je širila; požar se je hitro širil / svetloba se širi v ravni črti / iz pekarne se je širil vonj po svežem kruhu b) v vedno večjem številu: z iznajdbo tiska so se knjige hitro širile c) pri vedno večjem številu osebkov: bolezen se je širila hitro, po vsej deželi / o njem se širijo različne govorice 2. navadno s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: okoli poslopja se širi park; dvorišče se širi od hiše do ceste; nad pokrajino se širi jasno nebo ● knjiž., ekspr. srce se mu je širilo od sreče zelo je bil srečen širèč -éča -e: cvet se je odprl, šireč okoli sebe prijeten vonj; nad dolino šireča se megla šírjen -a -o: glasilo društva je bilo širjeno ilegalno ♪
  16.      širòk  -ôka -o prid., šírši stil. šírji (ȍ ó) 1. ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma veliko razsežnost, ant. ozek: rastlina s širokimi listi; obleka s širokim pasom / klobuk s širokimi krajci; široka cesta / med oknom in mizo je širok prostor; široka luknja / širok obraz / široki presledki // ki ima razmeroma velik obseg: širok prsni koš; široka ramena / je široka čez boke // ki ohlapno stoji na telesu: široke hlače; rokavi so široki; nosi široko krilo 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima koncema: dva prsta širok rob; trak je širok tri centimetre 3. ki ima veliko razsežnost a) glede na začetno in končno mejo: izognil se mu je v širokem loku b) glede na površino: široka mreža osnovnih šol; široke vojaške operacije; široko območje mesta / ekspr. široki svet / publ. osvojiti široko tržišče c) glede na število udeležencev: gibanje je imelo široko podporo; publ. za to se zanima široka javnost veliko ljudi, državljani, občani; ekspr. najširše ljudske množice / uvoz blaga za široko porabo č) glede na število sestavin, delov: širok gledališki repertoar; ekspr. trgovina s široko izbiro blaga veliko / publ. sodelovanje med državama je dobilo širok obseg d) glede na problematiko, vsebino: predmet obče pedagogike je širok; bil je deležen široke izobrazbe; ekspr. človek s širokim obzorjem; njegovo delovno področje je zelo široko / široki pomenski izrazi / publ.: dane so široke možnosti za razvoj; dobili so široka pooblastila 4. nav. ekspr. ki pri presojanju, vrednotenju upošteva več kriterijev, ki zajemajo pojav čim bolj v celoti: bil je širok človek; v estetskih ocenah je zelo širok / cenili so njegovo široko gledanje na stvari; široko pojmovanje kulturnih vrednot / široka svetovljanska miselnost ● poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje; ekspr. rad ima njen široki smeh smeh, ki izraža veliko zadovoljstvo, sproščenost; precej glasen; pog., ekspr. je širši kot daljši zelo debel; knjiž. osrednji lik romana je široka ruska duša dober, občutljiv človek, ki odkrito izraža svoja čustva; nizko postala je široka z njim noseča ◊ film. široko platno filmsko platno, katerega širina je precej večja kot višina; lingv. široki samoglasnik sredinski samoglasnik nižje lege; mont. široko čelo čelo, pri katerem je stena odkopnega prostora dolga; tekst. široke statve statve za tkanje širokih tkanin; vet. široka lisa konjska lisa, ki obsega ves nosni greben; zool. široka trakulja; žel. široki tir tir z več kot 1.435 mm razdalje med notranjima robovoma tirnic širôko prisl.: vrata so se široko odprla; široko se smeje, zeha; gledati s široko odprtimi očmi; široko rabljene besede; široko razgledan človek; znan široko po svetu ♦ muz. široko označba za hitrost izvajanja largo širôki -a -o sam.: široki bodo težko zlezli skozi odprtino; na široko odpreti okna; pripoveduje na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; na široko se je razpisal o problemu; prim. širši ♪
  17.      širokohláčnik  -a m (ȃ) ekspr. kdor nosi široke hlače: smejal se je bosemu širokohlačniku ♪
  18.      širokolístnat  -a -o prid. (ȋ) širokolisten: širokolistnato drevo ♪
  19.      širokopotéznost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost širokopoteznega: širokopoteznost zamisli ♪
  20.      širokorítiti se  -im se nedov. (í ȋ) slabš. bahati se, postavljati se: kako se širokoriti / širokorititi se na podarjenem posestvu ♪
  21.      širokorítnež  -a m (ȋ) vulg. kdor ima široko zadnjico ♪
  22.      širokosŕčen  -čna -o prid. (ȓ) ki ima do ljudi in pojavov razumevajoč, strpen odnos, zlasti na osnovi čustev: širokosrčen človek; ne bo te obsojal zaradi takega ravnanja, saj je zelo širokosrčen / komisija je bila preveč širokosrčna pri izbiri kandidatov popustljiva / ima precej širokosrčne pojme o morali široke, ohlapne ● ekspr. bili so širokosrčni s hvalo zelo so hvalili širokosŕčno prisl.: širokosrčno se je nasmehnil ♪
  23.      širokosŕčnost  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost širokosrčnega človeka: znan je bil po dobroti in širokosrčnosti ♪
  24.      širokóst  tudi širôkost -i ž (ọ̑; ó) knjiž. širina: izmeriti širokost predmeta / širokost in skrivnost človeškega življenja ♪
  25.      širokotelésen  -sna -o prid. (ẹ̑) antr. ki je široke telesne gradnje: širokotelesni tip človeka ♪

   33.509 33.534 33.559 33.584 33.609 33.634 33.659 33.684 33.709 33.734  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA