Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (33.484-33.508)



  1.      šansonétka  -e ž (ẹ̑) 1. šansonjerka: slavna francoska šansonetka 2. v francoskem okolju pevka lahkotnih, zbadljivih, opolzkih pesmi, popevk: pesmi šansonetk
  2.      šansonjé  tudi šansonjêr -ja m (ẹ̑; ) pevec šansonov: koncert francoskega šansonjeja
  3.      šansonjêrka  -e ž () ženska oblika od šansonje: popularna francoska šansonjerka
  4.      šantáč  -a m (á) slabš. šepavec: šantač je odšepal naprej
  5.      šantán  -a m () v francoskem okolju, nekdaj kavarna, v kateri priložnostno nastopajo pevci ali glasbeniki
  6.      šántast  -a -o prid. (á) slabš. šepast: biti šantast in grbast
  7.      šantáti  -ám nedov.) slabš. šepati: zaradi rane na nogi šanta; šantal je na levo nogo / konj šanta // težko, nerodno hoditi: starec je šantal za vozom / ves dan šanta okrog hiše
  8.      šántav  -a -o prid. (á) slabš. šepast: mož je bil šantav; šantav na desno, levo nogo // kriv, neraven: biti šantave postave / sedel je na šantavo pručko vegasto, polomljeno
  9.      šántavec  -vca m (á) slabš. šepavec: šantavca ni marala za moža
  10.      šántavost  -i ž (á) slabš. šepavost: oponesel mu je šantavost
  11.      šántung  -a m () tekst. svilena tkanina iz neenakomerno debelih niti: tkanje šantunga; obleka iz šantunga
  12.      šàp  medm. () izraža hiter prijem, ujetje: bliskovito je stegnil roko in šap, jo je ujel
  13.      šápa 1 -e ž (á) spodnji del noge, navadno sprednje, zlasti pri zvereh: panter si je ranil šapo; zgrabiti s šapami; levja, medvedja, pasja šapa // slabš. roka, zlasti velika: pomolil mu je šapo v pozdrav; hotel jo je pobožati s svojo kosmato šapo
  14.      šápa 2 -e ž (á) nar. kamniti obod kraškega vodnjaka: sklanjali so se nad šapo in gledali v vodo
  15.      šápast  -a -o prid. (á) ekspr. podoben šapi: ima velike, šapaste roke / plamen je risal po steni šapaste sence
  16.      šapáti  -ám tudi šápati -am nedov.; ā ) ekspr. 1. udarjati s šapo: pes je praskal in šapal po vratih 2. iti, hoditi: med drevjem šapa medved
  17.      šápelj  -plja m (á) etn. okrasni trak za okoli glave zlasti gorenjske ljudske noše deklet: nositi šapelj; z zlatom vezen šapelj
  18.      šápica  -e ž (á) manjšalnica od šapa1: mačica se umiva s šapico; psičkove kosmate šapice ● ekspr. dala mu je klofuto s svojo negovano šapico roko
  19.      šapirográf  -a m () priprava za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom: razmnožiti besedilo na šapirografu
  20.      šapirografírati  -am nedov. in dov. () razmnoževati na šapirografu: šapirografirati letake šapirografíran -a -o: deliti šapirografirane izvode; šapirografirano besedilo
  21.      šapirográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na šapirograf: šapirografski posnetek / šapirografsko črnilo
  22.      šápka 1 -e ž (á) redko šapica: veverica je s šapkama pobirala orehe
  23.      šápka 2 -e ž () zlasti v ruskem in srbskem okolju kapa, kučma: vojaki so mahali s šapkami
  24.      šápniti  -em dov.) ekspr. hitro, sunkovito seči z roko, šapo po čem: šapnil je po žabi in že jo je imel v roki; medved je šapnil za njim // udariti z roko, s šapo: šapnila ga je po roki
  25.      šár  -a m () nar. vzhodno loček: s šarom porasel breg

   33.359 33.384 33.409 33.434 33.459 33.484 33.509 33.534 33.559 33.584  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA