Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (33.409-33.433)
- šabráka -e ž (ȃ) knjiž. podsedelna odeja: pokriti konja s šabrako ♪
- šáfar -ja m (ā) zastar. oskrbnik: pobiral je pridelek od šafarjev ♪
- šafót -a m (ọ̑) knjiž. oder za obglavljanje obsojencev: stopiti na šafot; usmrtiti na šafotu / grozil mu je šafot smrtna kazen z obglavljenjem na takem odru ♪
- šága -e ž (á) nar. gorenjsko trščica: v prst se ji je zadrla šaga ♪
- šágra -e ž (ȃ) nar. zahodno žegnanje, proščenje: v nedeljo bo šagra ∙ nar. zahodno prirediti šagro zabavno prireditev, veselico ♪
- šagrín -a m (ȋ) usnj. mehko usnje s hrapavo površino: izdelovati iz šagrina / strojiti šagrin / v šagrin vezana knjiga ♪
- šagrínast -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na šagrin: šagrinasti čevlji / šagrinasta površina ♪
- šáh -a m (ȃ) 1. družabna igra, pri kateri si dva igralca s premikanjem figur prizadevata doseči položaj, ko se nasprotnikov kralj ne more ubraniti napadu: igrati šah; partija šaha / z njim se je seznanil pri šahu / razvoj jugoslovanskega šaha ♦ šah. problemski šah pri katerem se rešujejo šahovski problemi // šahovska garnitura: kupiti šah / žepni šah 2. šah. položaj v igri, v katerem je napaden kralj: napovedati šah / dvojni šah od dveh figur hkrati; odkriti šah ki ga povzroči umik figure; večni šah ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezi; šah šeh položaj v igri, v katerem sta istočasno napadena kralj in dama ∙ ekspr. držati, imeti koga v šahu onemogočiti mu, da bi samostojno ukrepal, se odločal 3. zlasti v iranskem okolju, nekdaj vladar: sestati se s šahom; obisk šaha ♪
- šáhinja -e ž (ȃ) zlasti v iranskem okolju, nekdaj šahova žena: obisk šaha in šahinje ♪
- šahíranje -a s (ȋ) glagolnik od šahirati: šahiranje v klubu / šahiranje z revnimi državami ♪
- šahírati -am nedov. (ȋ) 1. igrati šah: nekateri so kartali, drugi šahirali; zna dobro šahirati 2. publ., v zvezi s s, z onemogočati komu, da bi samostojno ukrepal, se odločal, zlasti na političnem področju: šahirati z malimi narodi ♪
- šahíst -a m (ȋ) kdor igra šah: slovel je kot dober šahist; prvenstvo mladih šahistov ♪
- šahístka -e ž (ȋ) ženska, ki igra šah: mednarodni turnir šahistk ♪
- šáhovec -vca m (ȃ) zastar. šahist: slab šahovec ♪
- šahóvnica -e ž (ọ̑) 1. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na šahovnico; desna, leva stran šahovnice ♦ šah. rob šahovnice vsaka od štirih končnih vrst polj na šahovnici 2. publ. področje, kjer se križajo koristi, interesi več držav: tuji vplivi na sredozemski šahovnici / dogodki na svetovni šahovnici ♪
- šáhovski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šah: šahovski prvak / šahovska teorija / šahovski turnir; šahovska partija; šahovska ura ura z dvema številčnicama in dvema samostojnima mehanizmoma za merjenje časa, ki ga igralca porabita za poteze ♦ šah. (šahovski) problem umetno narejena pozicija z zahtevo, da se v določenem številu potez da mat; šahovska figura; šahovska olimpiada turnir državnih reprezentanc s po štirimi igralci za svetovno moštveno prvenstvo šáhovsko prisl.: šahovsko razvite države ♪
- šáht -a m (ȃ) žarg., mont. (rudniški) jašek: spustiti se po šahtu v rudnik; dno šahta ♪
- šáhten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šaht: šahtna odprtina / šahtne izvažalne naprave ♪
- šájba -e ž (ȃ) nar. prekmursko priprava z vrtečo se ploščo, na kateri lončar oblikuje glinasto posodo; lončarsko kolo: oče je sedel pri šajbi ● nižje pog. vreči koga na šajbo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno ♪
- šájdesen -sna m (á) etn. jed, zlasti pecivo, ki se da povabljencem ob odhodu, navadno s svatbe: domov so prinesli šajdesen ♪
- šájevka -e ž (ȃ) nar. krilo temne barve iz močne tkanine: Šajevko in irhaste hlače - to je človek nosil in nosil (F. Finžgar) ♪
- šájka -e ž (ȃ) nekdaj 1. majhna ladja za obrambo pred Turki, v rabi zlasti na Donavi: bojne šajke z velikimi jadri 2. majhna tovorna ladja pravokotne oblike, v rabi na Dravi: voziti les s šajkami ◊ voj. čoln vojne mornarice, navadno z dvema vesloma ♪
- šájkača -e ž (ȃ) v stari Jugoslaviji vojaško pokrivalo: nosil je šajkačo; vojak s šajkačo na glavi ♪
- šájtrav -a -o prid. (ȃ) nar. štajersko opotekajoč se, zibajoč se: šajtrava hoja / šajtravo kolo opletajoče ♪
- šájtrga -e ž (ȃ) nižje pog. samokolnica: naložiti šajtrgo ♪
33.284 33.309 33.334 33.359 33.384 33.409 33.434 33.459 33.484 33.509