Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (3.334-3.358)


  1.      delegátka  -e ž (ȃ) ženska, ki je izbrana in pooblaščena za zastopanje določenih interesov, odposlanka: delegatke na kongresu; zbrala se je množica delegatov in delegatk ♪
  2.      delegátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na delegate, odposlanski: delegatsko zborovanje ♦ jur. delegatski volilni sistem volilni sistem, po katerem volijo predstavniki ožje teritorialne skupnosti delegate za predstavništvo širše teritorialne skupnosti ♪
  3.      delegíranje  -a s (ȋ) glagolnik od delegirati: delegiranje predstavnikov občinskih organizacij v republiške organe ♪
  4.      delegírati  -am dov. in nedov. (ȋ) izbrati, določiti koga za delegata: vsaka organizacija delegira po enega člana; delegirali so ga kot svojega zastopnika ♦ jur. prenesti pristojnost od enega organa na drugega delegíran -a -o: delegiran odposlanec ♪
  5.      delektírati se  -am se nedov. (ȋ) knjiž. zelo se zabavati, uživati: delektiral se je ob grotesknem humorju ♪
  6.      delén  -a m (ẹ̑) tekst. volnena, včasih tudi bombažna tkanina, navadno za ženske obleke: halja iz temno modrega delena ♪
  7.      délen  -lna -o prid. (ẹ̑) 1. ki obsega, predstavlja samo del česa: delni sončni mrk 2. ki ne obstoji v popolni meri: akcija je imela samo delen uspeh; delna prepoved jedrskih poskusov; to je samo delna rešitev / očeta je zadela delna kap; delna oblačnost; delno znanje jezika ◊ jur. delna pomilostitev pomilostitev, pri kateri je obsojencu odpuščen le del kazni; šol. delni izpit izpit, ki obsega del snovi zaključnega izpita délno prisl.: kar je povedal, je samo delno res; stroške bo delno krilo podjetje, nekaj pa bodo prispevali posamezniki; delno sposoben za delo; delno vseljiva hiša ♪
  8.      délež  -a m (ẹ̑) 1. kar ob delitvi česa odpade na posameznika: vsak bo dobil svoj delež; zahteval je svoj delež; delež od dobička / imeti delež po očetu; izplačal je bratu njegov delež del dediščine / publ.: glavni delež celotnega uvoza odpade na naše podjetje; nositi delež odgovornosti del 2. s čimer kdo sodeluje, pomaga pri skupnem prizadevanju: ugotoviti delež slovenske industrije v skupnem izvozu / list ima važen delež pri oblikovanju politične zavesti; tudi on je prispeval svoj delež k temu, da smo zmagali ● ekspr. pri dobičku je pograbil levji delež vzel si je največji del dobička; publ. levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge ima največ zaslug za uspeh; star. nesreča je bila njegov življenjski delež v življenju je bil vedno nesrečen ◊ ekon. delež znesek, s katerim je kdo udeležen pri glavnici kake gospodarske organizacije ali podjetja; jur. dedni delež ki pripada posameznemu dediču; nujni delež ki ga zakoniti dedič mora dobiti ♪
  9.      déležen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delež: deležna pravica ♦ ekon. deležna glavnica glavnica, sestavljena, pridobljena iz deležev ♪
  10.      deléžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. v povedni rabi, navadno z rodilnikom ki kaj dobi, doživi: biti deležen pozornosti, sreče, sovraštva; v mladosti je bila deležna dobre vzgoje; ali bom tudi jaz česa, pog. kaj deležen? / publ. gostje so bili deležni toplega sprejema / bil je deležen dobička dobil je delež od dobička 2. zastar. udeležen, prisoten: povabi ljudi, da bodo deležni pri zabavi ♪
  11.      deléžiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. dajati, deliti: drugim deležiti dobrine deléžiti se star. biti deležen česa: deležila se je vsakega njegovega veselja ♪
  12.      deléžje  -a s (ẹ̑) lingv. nesklonljivi deležnik v funkciji povedka ♪
  13.      déležnica  -e ž (ẹ̑) star. ženska, ki ima delež: deležnica pri podjetju ♪
  14.      déležnik  -a m (ẹ̑) star. kdor ima delež: deležniki so si razdelili dobiček / slovenska literatura naj bo v svetovni literaturi enakovreden deležnik ♪
  15.      deléžnik  -a m (ẹ̑) 1. lingv. glagolska oblika v pridevniški ali prislovni funkciji: deležnik na -č; trpni deležnik 2. zastar. udeleženec: vsi deležniki se spominjajo izleta ♪
  16.      deležnína  -e ž (ȋ) star. delež vodstvenega osebja pri dobičku delniške družbe; tantiema: prejeti deležnino ♪
  17.      déležniški  -a -o (ẹ̑) pridevnik od déležnik: deležniška knjiga ♪
  18.      deléžniški  -a -o (ẹ̑) pridevnik od deléžnik: deležniška pripona ♪
  19.      deléžništvo  -a s (ẹ̑) zastar. udeležba, udeleženost: deležništvo pri delu ♪
  20.      deléžnost  -i ž (ẹ́) star. udeleženost, sodelovanje: deležnost pri naraščanju narodnega bogastva; deležnost pri tatvini ♪
  21.      delfín  -a m (ȋ) 1. ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastim gobcem: delfini sledijo ladjam; delfini so se poganjali iz vode 2. šport. prsno plavanje, pri katerem se plavalec izmenoma potaplja in dviga na površje: plavati delfina ♪
  22.      delfínji  -a -e (ȋ) pridevnik od delfin: delfinja jata ♪
  23.      delfínski  -a -o prid. (ȋ) šport., v zvezi delfinski udarec sočasni udarec z nogami pri plavanju delfina ♪
  24.      délfski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na grško mesto Delfi: delfsko preročišče ♪
  25.      delikáten  -tna -o prid., delikátnejši (ȃ) s širokim pomenskim obsegom 1. neprijeten, težaven, kočljiv: najti izhod iz delikatnega položaja; vzgoja je delikatna stvar; pogovor se je bližal najdelikatnejši točki; njegovo delo je odgovorno in delikatno; dotaknila sta se delikatnega vprašanja / v romanu opisuje zelo delikatne situacije 2. nežen, rahel, občutljiv: to je delikaten človek / barve v delikatnih tonih / knjiž. sodniki so bili zelo delikatni do njega rahločutni, obzirni 3. knjiž., redko okusen, slasten: delikatna juha, riba delikátno prisl.: zadevo je treba delikatno urediti; izraža se delikatno izbrano, lepo ♪

   3.209 3.234 3.259 3.284 3.309 3.334 3.359 3.384 3.409 3.434  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA