Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (33.234-33.258)
- svílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na svilo: debelina svilne niti / svilna industrija ♦ zool. svilni prelec nočni metulj, katerega ličinka izloča svilene niti, iz katerih naredi zapredek, Bombyx mori ♪
- svilén -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz svile: svilena nit, preja / svilena tkanina; svileno blago / svileni trakovi; svilena bluza, obleka, podloga, ruta 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben svili: svileni lasje; svilena dlaka / v njenih očeh je bil svilen lesk; svilena svetloba; svileno nebo; jutra so svilena ● pesn. le veter je s svileno roko vznemirjal tišino je rahlo pihal ◊ papir. svileni papir bel ali barvast zelo tanek papir, navadno za okraske; tekst. svileni barhant, žamet barhant, žamet s svileno osnovo in bombažnim votkom; svilena apretura apretura, ki da blagu lesk, kot ga ima svila; svilena osnova; svilena vlakna kokonov sviléno prisl.: gladina vode se svileno blešči; svileno mehki lasje ♪
- svilénast -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. svilnat, svilast: svilenasti lasje ♪
- svilenína -e ž (í) knjiž. svileno blago, svila: podložiti krilo s svilenino / preproge iz živobarvne svilenine ∙ knjiž. svilenina dekletove polti mehkoba, sijaj ♪
- svilénkast -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. svilnat, svilast: svilenkasti lasje / svilenkasto blago svileno ♪
- svílnat -a -o prid. (ȋ) 1. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben svili: svilnate niti; blago je mehko in svilnato / svilnate obrvi / svilnat otip, sijaj 2. star. ki je iz svile; svilen: svilnata obleka, ruta svílnato prisl.: svilnato se lesketati ♪
- svílnica -e ž (ȋ) bot., v zvezi sirska svilnica visoka rastlina z jajčastimi listi in rdečkastimi cveti v visečih kobulih, Asclepias syriaca ♪
- svilogójec -jca m (ọ̑) kdor se ukvarja z gojenjem sviloprejk: nasveti za svilogojce ♪
- svilogójnica -e ž (ọ̑) obrat za gojenje sviloprejk: zaposlena je v svilogojnici ♪
- svilogójstvo -a s (ọ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem sviloprejk: pospeševati svilogojstvo; razvoj svilogojstva ♪
- svilopréja -e ž (ẹ̑) redko svilogojstvo: razvoj svilopreje ♪
- svilopréjec -jca m (ẹ̑) redko svilogojec: izkušen sviloprejec ♪
- svilopréjka -e ž (ẹ̑) nočni metulj, katerega gosenica izloča svilene niti, iz katerih naredi zapredek: gojiti sviloprejko / murvova sviloprejka ♪
- svilopréjkin -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sviloprejke: sviloprejkin zapredek / sviloprejkine gosenice na murvi ♪
- svilopréjstvo -a s (ẹ̑) redko svilogojstvo: pospeševanje sviloprejstva ♪
- sviloréja -e ž (ẹ̑) svilogojstvo: pospeševati svilorejo ♪
- sviloréjec -jca m (ẹ̑) svilogojec: nasveti za svilorejce ♪
- svilotísk -a m (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito; sitotisk: svilotisk in monotipija // odtis v tej tehniki: razstaviti svilotiske ♪
- svinčár -ja m (á) delavec v proizvodnji svinca in svinčenih izdelkov: oče je bil svinčar ♪
- svinčárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za svinčenje: dela v svinčarni ♪
- svínče -ta s (í) ekspr. mlad prašič, prašiček: kupiti svinče za vzrejo // prašič: zaklali so dvoje debelih svinčet ♪
- svinčén -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz svinca: svinčena cev, krogla; svinčena pločevina, posoda / strupeni svinčeni hlapi; cinkove in svinčene barve / svinčena ruda 2. nav. ekspr. po barvi podoben svincu: njegov svinčeni obraz; svinčena svetloba; svinčeno nebo / oblaki so svinčeni / svinčena sivina neba 3. ekspr. težek, moreč: svinčen molk; svinčena tišina; v sobi je vladalo svinčeno ozračje / zbudila se je iz svinčenih sanj ● ekspr. imeti svinčene noge težko hoditi; ekspr. čutila je le svinčeno utrujenost zelo veliko ◊ elektr. svinčeni akumulator svinčev akumulator; svinčena mreža mreža v svinčevem akumulatorju z aktivno snovjo; metal. svinčena plošča plošča za valjanje svinčene pločevine; tisk. svinčeni stavek; svinčena črka, črta svinčéno prisl.: svinčeno se svetlikati; svinčeno sivi oblaki; svinčeno težke noge ♪
- svinčénec -nca m (ẹ̄) min., v zvezah: beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; rumeni svinčenec vulfenit ♪
- svínčenje -a s (ȋ) glagolnik od svinčiti: svinčenje pločevine ♪
- svinčénka -e ž (ẹ̄) svinčeni del naboja, ki ob vžigu zleti iz puške, brzostrelke: svinčenka ga je zadela v ramo; ekspr. svinčenke so sikale in žvižgale nad njihovimi glavami ● ekspr. padel je pod sovražnikovimi svinčenkami bil je ubit (v vojni) ◊ bot. grm ali manjše drevo s svetlo modrimi cveti v socvetjih, Plumbago auriculata ♪
33.109 33.134 33.159 33.184 33.209 33.234 33.259 33.284 33.309 33.334