Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (32.134-32.158)



  1.      sréski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na srez: sreske meje / sreski načelnik
  2.      sreténa  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z rdečkastimi ali rumenimi cveti in pernatimi listi, Geum: nabirati sretene / gorska sretena
  3.      sréz  -a m (ẹ̑) v stari Jugoslaviji politični okraj: pregnali so ga v drug srez
  4.      sréž  -a m (ẹ̑) snegu podobna snov, ki se naredi v mrazu in megli, zlasti na površini snega: čez noč se je naredil srež; svetlikajoč se srež na zidu ♦ meteor. globinski srež plast snega, ki se v določenih razmerah spremeni in povzroča drsenje plasti nad seboj
  5.      sréžast  -a -o prid. (ẹ̑) navadno v zvezi srežasti sneg sneg, na površini katerega se naredi srež: hoditi po srežastem snegu
  6.      srežén  -a -o prid. (ẹ̑) srežast: sreženi sneg
  7.      sréžiti se  -im se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) spreminjati se v srež: sneg se sreži
  8.      sréžnat  -a -o prid. (ẹ̑) srežast: hoditi po srežnatem snegu
  9.      sŕh  -a m () neprijeten občutek na koži z drhtenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora, strahu: srh mu je šel po hrbtu, po telesu; ob pogledu na razbitine ga je spreletel srh / njegov pogled je vzbujal ljudem srh grozo, strah // knjiž., s prilastkom občutek, čustvo: ob njegovem imenu jih je prešinil spoštljiv srh; prijeten srh
  10.      sŕhek  -hka -o prid. (ŕ) 1. ki zaradi togosti, ostrosti ob dotiku vzbuja neprijeten občutek na koži: srhki lasje; srhke dlačice / srhka skorja // porasel s togimi, ostrimi dlačicami: srhki listi; srhko steblo sončnice 2. ekspr. ki vzbuja srh: srhek pogled; srhek žvižg / srhek mraz zelo hud sŕhko prisl.: srhko me je spreletelo
  11.      sŕhel  -hla -o [ǝ] prid. (ŕ) star. srhek: njegovi lasje so gosti in nekoliko srhli sŕhlo prisl.: srhlo šumeti; sam.: z roko potegniti na srhlo proti naravni legi dlak
  12.      srhkodlákav  -a -o prid. (á) bot. porasel s srhkimi dlačicami: srhkodlakava rastlina / srhkodlakavi slez
  13.      srhkolístnica  -e ž () nav. mn., bot. rastline s cveti v socvetjih, porasle s srhkimi dlačicami, Boraginaceae
  14.      srhlína  -e ž (í) alp. droben, rahel sneg: z vej se usipa srhlina
  15.      srhljív  -a -o prid. ( í) ki vzbuja srh: srhljiv prizor / srhljiv dotik; pogled v prepad je bil srhljiv / srhljiva kriminalka ∙ ekspr. srhljiva natančnost zelo velika srhljívo prisl.: prazne očesne jamice so srhljivo strmele vanj
  16.      srhljívka  -e ž () publ. umetniško delo s srhljivo vsebino, zlasti film: gledati srhljivko / politična, psihološka srhljivka
  17.      sŕk  -a m () glagolnik od srkniti: pil je žganje s kratkimi srki / pri jedi so se slišali glasni srki // ekspr. požirek: en srk žganja je bil zanj premalo, dva preveč; pog. moral si ga je privoščiti en srk ◊ teh. tok plina, tekočine na mesto z zmanjšanim tlakom
  18.      srkálen  -lna -o prid. () ki je za srkanje: srkalna slamica
  19.      sŕkalica  -e ž (ŕ) nav. mn., anat. prstast ali listast izrastek sluznice, zlasti črevesne; resica: črevesne srkalice
  20.      sŕkanje  -a s (ŕ) glagolnik od srkati: hlastno srkanje; srkanje pijače s slamico / slišati je bilo žvenket žlic in srkanje
  21.      sŕkati  -am nedov.) 1. spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo sikajoči glasovi: srkati vroč čaj iz skodelice; pri jedi srka in mlaska / srkati sok iz pomaranče / čebele srkajo med iz cvetov 2. ekspr. piti v majhnih požirkih: srkale so liker in se pogovarjale; počasi je srkal kavo in opazoval mimoidoče / zbrali so se v zidanici in srkali novo vino pili 3. sprejemati vase: goba srka vodo; korenine srkajo vlago iz zemlje ● ekspr. otrok je srkal njegove besede pazljivo ga je poslušal; ekspr. zasopel je srkal čisti gorski zrak vdihaval; pog., ekspr. rad ga srka pije (alkoholne pijače)
  22.      srkljáj  -a m () količina česa tekočega, ki se naenkrat srkne: piti vino v kratkih srkljajih ∙ ekspr. pusti srkljaj vina še zame požirek
  23.      srkljáti  -ám nedov.) ekspr. srkati: srkljati kavo
  24.      sŕkniti  -em dov.) spraviti v usta kaj tekočega in požreti ob hkratnem potegu zraka vase, pri čemer nastanejo sikajoči glasovi: nekajkrat je srknila vroč čaj; srkniti juho iz žlice // ekspr. popiti, izpiti: pred kosilom je srknil kozarček slivovke ● ekspr. počasi je srknil cigaretni dim vdihnil; pog., ekspr. rad ga srkne pije (alkoholne pijače)
  25.      sŕna  -e ž (ŕ) hitra gozdna žival, katere samec ima manjše razvejane rogove: srna je obstala in tiho zapivkala; na jasi se pase čreda srn; biti boječ kot srna; hodi kot srna lahkotno; planiti, pobegniti kot srna hitro, preplašeno; dekle je hitro, vitko kot srna / srna v omaki // srnja samica: srna in srnjak ● ekspr. poglej jo, kakšna srna ljubka, vitka ženskalov. srna bleči, boka, javka

   32.009 32.034 32.059 32.084 32.109 32.134 32.159 32.184 32.209 32.234  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA