Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (31.334-31.358)



  1.      slabíčevstvo  -a s (í) nav. ekspr. lastnost, ravnanje slabičev: obsoditi slabičevstvo
  2.      slabíčka  -e ž () ženska oblika od slabič: ni marala, da bi jo imeli za slabičko
  3.      slabíčnost  -i ž () 1. nav. ekspr. lastnost, ravnanje slabičev: sramoval se je svoje slabičnosti; človeška slabost in slabičnost 2. knjiž. slabotnost: zaradi slabičnosti jim ni mogel pomagati
  4.      slabíkav  -a -o prid. (í) redko slaboten: ranjenec jo je klical s slabikavim glasom
  5.      slabílec  -lca [tudi c] m () fot. kemična snov za zmanjšanje počrnitve črno-belega negativa: pripraviti slabilec
  6.      slabílen  -lna -o prid. () ki slabi: slabilna moč strahu
  7.      slabína 1 -e ž (í) knjiž. slabost: slabina me je obšla; opomogel si je od slabine
  8.      slabína 2 -e ž (í) nav. mn., nar. lakotnica: konj ima udrte slabine
  9.      slabíški  -a -o prid. () nanašajoč se na slabiče: strahopeten in slabiški človek / slabiški odnos do lastne volje
  10.      slabíštvo  -a s () nav. ekspr. lastnost, ravnanje slabičev: očital mu je slabištvo
  11.      slabítev  -tve ž () glagolnik od slabeti ali slabiti: gospodarska slabitev države; slabitev glasu
  12.      slabíti  -ím nedov. ( í) 1. povzročati, da kdo postaja slab, onemogel: bolezen slabi človeka / poškodovani listi slabijo rastlino 2. povzročati, da kaj izgublja popolnost svojih značilnosti: posnemanje slabi njegovo individualnost; ta značilnost knjige slabi zanimanje bralcev // nav. 3. os. povzročati, da kaj prenehava (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: hrup slabi sluh 3. nar., s smiselnim osebkom v tožilniku imeti neprijeten občutek kot pri slabosti, zlasti v želodcu: bilo je tako vroče, da jih je kar slabilo; slabilo jo je od lakote
  13.      slabljênje  -a s (é) glagolnik od slabeti ali slabiti: krepitev in slabljenje glasu; slabljenje preživelih družbenih odnosov
  14.      slabo...  prvi del zloženk nanašajoč se na slab: slabokrven, slabonameren, slabosrčen, slaboumnost
  15.      slabôča  -e ž (ó) zastar. slabotnost: sramoval se je svoje slaboče
  16.      slaboglásen  -sna -o prid. (ā) zastar. zloglasen, razvpit: popival je z najbolj slaboglasno druščino / zahajal je v slaboglasno krčmo
  17.      slabokŕven  -vna -o prid.) 1. med. ki ima zmanjšano število rdečih krvničk ali zmanjšano količino krvnega barvila: slabokrven otrok; biti slabokrven 2. ekspr. neizrazit, medel: osebe v pripovedi so slabokrvne; ni se strinjal z njegovimi slabokrvnimi stališči
  18.      slabokŕvnost  -i ž (ŕ) 1. med. bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali zmanjšane količine krvnega barvila: zdraviti slabokrvnost; znaki slabokrvnosti 2. ekspr. neizrazitost, medlost: slabokrvnost dramskih oseb; poetična slabokrvnost njegovih ljubezenskih pesmi
  19.      slabôten  -tna -o prid., slabôtnejši (ó) 1. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni: po gripi je bil še ves slaboten; slaboten je od starosti / bolnik je s slabotno roko komaj držal žlico // nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti ne dosega navadne stopnje: otroci v razredu so večinoma krepki, nekaj pa je slabotnih; njegova mati je slabotna ženska 2. nav. ekspr. ki dosega nizko stopnjo a) glede na učinek, posledico: slaboten stisk roke, udarec / sedel je pred slabotnim ognjem; skozi okna je prihajala slabotna svetloba b) glede na obseg, količino: slaboten curek vode c) glede na čutno zaznavnost: spregovoril je s slabotnim glasom / slaboten srčni utrip 3. ekspr. neodločen, omahljiv: človek je slabotno bitje / to je ženska bolestne občutljivosti in slabotne volje ● star. letošnje vino je slabotno in kislo vsebuje malo alkohola; redko bil je slabotnega zdravja rahlega slabôtno prisl.: slabotno je kriknil od presenečenja; slabotno se je smehljal
  20.      slaboúmnost  -i ž (ú) duševna nerazvitost: različne stopnje slaboumnosti
  21.      sláčenje  -a s (á) glagolnik od slačiti: slačenje krila, plašča; slačenje in sezuvanje / slačenje koruze
  22.      sladárna  -e ž () obrat za pridobivanje slada: pivovarna ima novo sladarno
  23.      sládek  tudi sladák sládka -o tudiprid., slájši stil. sladkéjši (á á) 1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med a) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi; sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti sladke koreninice b) ant. kisel: sladke slive; sladko jabolko; grozdje je že sladko / sladka skuta skuta, dobljena iz sirotke; sladka smetana // ki mu je dodan sladkor: zaradi debelosti ne sme jesti sladkih jedi; rad ima sladko kavo; sladko testo za palačinke / sladke preste preste, pred pečenjem posute s sladkorjem // pesn. dober, okusen: sladko vince 2. ki ne vsebuje soli: sladko jezero; te ribe živijo v sladkih vodah 3. ekspr. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten videz: sladek otroški obrazek; sladke oči; sladka usta 4. ekspr. drag, ljub: objel je svoje sladko dekle / najslajša jim je domača pesem / v nagovoru sladka moja vnučka 5. ekspr. zelo, pretirano prijazen: tvoj mož je ves sladek; na videz so bili sladki z njim; gospodinja je bila medeno sladka / pregovoril jo je s sladkimi besedami 6. ekspr. ki vzbuja naklonjen čustveni odnos: še dolgo se je spominjal njenega sladkega glasu, nasmeha // prijeten, dobrodejen: sladek spomin; prihodnost je videl le kot sladke sanje; čutil je sladko utrujenost; pogreznil se je v sladko spanje / imeti sladko življenje prijetno, zlasti spolno ● sladki jabolčnik jabolčnik pred vrenjem; sladka paprika paprika, ki ni pekočaagr. sladko vino vino, ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; bot. sladka koreninica praprot z užitno plazečo se koreniko sladkega okusa in dolgopecljatimi zimzelenimi listi, Polypodium; gastr. sladka repa kuhana sveža repa; sladko zelje kuhano sveže zelje sládko in sladkó prisl.: sladko govoriti; sladko sanjati, spati; sladko zveneči glasovi / v povedni rabi sladko mu je ob spominu nanjo sládki -a -o sam.: rad ima sladko; razlikovati med sladkim, kislim in grenkim; pog. prijeti za ta sladke za lase na sencih; prim. sladko
  24.      sladílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na slajenje: sladilno sredstvo / sladilna moč medu
  25.      sladkaríja  -e ž () jed, izdelek iz sladkorja in dodatkov: dal je otroku sladkarije, da bi ga potolažil; rad ima sladkarije ∙ zastar. ti ljudje so se hranili s samimi sladkarijami s poslasticami

   31.209 31.234 31.259 31.284 31.309 31.334 31.359 31.384 31.409 31.434  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA