Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (31.059-31.083) 
- sinekúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sinekuro: sinekurni dohodki / tu ni sinekurnih služb ♪
- sinekuríst -a m (ȋ) knjiž. kdor ima sinekuro: dohodki sinekurista ♪
- sinemaskop ipd. gl. cinemaskop ipd. ♪
- sinerama gl. cinerama ♪
- sinergíja -e ž (ȋ) med. sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje dveh ali več snovi, organov ali telesnih sestavov: sinergija mišic; pren., knjiž. socialna sinergija ♪
- sinergízem -zma m (ȋ) 1. med. sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje dveh ali več snovi, organov ali telesnih sestavov: sinergizem hormonov, mišic 2. knjiž. istočasno delovanje, sodelovanje: petje je sinergizem besede in tona ♪
- sinestétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sinestezijo: sinestetično doživetje, zaznavanje / sinestetična metaforika ♪
- sinestezíja -e ž (ȋ) 1. psih. doživljanje predstav kakega čutnega področja z zaznavami drugih čutnih področij, soobčutje: sinestezija in interakcija / čutne sinestezije 2. lit. besedna zveza, ki izraža tako doživljanje: v liriki so pogoste sinestezije ♪
- síngerica -e ž (í) pog. šivalni stroj, imenovan po izumitelju Singerju: šivati s singerico ♪
- síngle -a [singl] m (ȋ) šport. igra enega igralca proti enemu, zlasti pri tenisu: zmagati v singlu ♪
- singoníja -e ž (ȋ) min. določena skupnost elementov simetrije, od katerih je eden značilen: določiti singonijo / kubična singonija v kateri so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge; kubični sistem; kristali v heksagonalni singoniji v singoniji z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120° ♪
- síngular -a m (ȋ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari; ednina: genitiv singulara; singular, dual in plural / sklanjati v singularu ♪
- sinhronístičen -čna -o prid. (í) knjiž., redko sočasen, istočasen: sinhronistična metoda raziskovanja ♪
- siníčica -e ž (í) ekspr. manjšalnica od sinica: na okno je priletela drobna siničica ♪
- sinjévkast in sínjevkast -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) knjiž. sinjkast: sinjevkast dim, oblak / postal je sinjevkast v obraz modrikast ♪
- sinkópa -e ž (ọ̑) muz. združitev nepoudarjene dobe takta s sledečo poudarjeno dobo: enakomerno ponavljanje sinkop ♪
- sinodálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sinodo ali sinod: sinodalni odloki, sklepi / sinodalno zasedanje ♪
- sinonímen -mna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sinonim: sinonimni izrazi; sinonimna beseda / sinonimne razlage sinonímno prisl.: sinonimno razložiti ♪
- sinonímika -e ž (í) lingv. sinonimni izrazi, sinonimi: bogastvo sinonimike // veda o sinonimih: ukvarjati se s sinonimiko ♪
- sinonímnost -i ž (ȋ) lingv. lastnost, značilnost sinonimnega: sinonimnost besede ♪
- sinópsis -a m (ọ̑) 1. knjiž. kratka vsebina, pregled česa: brati, napisati sinopsis 2. film. krajše (literarno) delo z zgoščeno vsebino kot osnova za scenarij, igro: napisal je več sinopsisov / dramski sinopsis; sinopsis za scenarij ♪
- sinóptičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sinopsis: na voljo je imel le sinoptični tekst in ne cele drame / podal je sinoptične slike o velikih plantažah ◊ meteor. sinoptična karta karta, ki prikazuje vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju v določenem času; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za napovedovanje vremena; sinoptična vremenska napoved napoved za različne kraje hkrati; rel. sinoptični evangeliji prvi trije evangeliji, ki so si podobni po snovi, razvrstitvi dogodkov sinóptično prisl.: to je prikazano sinoptično ♪
- sinóptik -a m (ọ́) strokovnjak za sinoptično meteorologijo: sinoptiki napovedujejo izboljšanje vremena ♪
- sínov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sina: sinov obraz / sinova žena / ekspr. posestvo je prepisal na sinovo ime posestvo je prepustil sinu ♪
- sinóvec in sínovec -vca m (ọ̄; ȋ) zastar. bratov sin, nečak: pomagal mu je brat in sinovci // vnuk: te zgodbe je ded pripovedoval svojim sinovcem ♪
30.934 30.959 30.984 31.009 31.034 31.059 31.084 31.109 31.134 31.159 
