Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (30.934-30.958)


  1.      sibírija  -e ž (í) ekspr. zelo mrzel, neprijeten kraj: v tej sibiriji ne morem delati ♪
  2.      sidêričen  -čna -o prid. (é) knjiž., redko zvezden, astralen: siderični svet ♦ astr. siderični mesec siderski mesec ♪
  3.      sídranje  -a s (ȋ) glagolnik od sidrati: sidranje ladje v globoki vodi / sidranje telefonskih drogov ♪
  4.      sídrast  -a -o prid. (ȋ) podoben sidru: sidrasta oblika ♪
  5.      sídrati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pritrjevati, privezovati s sidrom: sidrati ladjo; sidrati se v zalivu 2. grad. pritrjevati, povezovati s sidrom: sidrati strop ♪
  6.      sídrce  -a s (ȋ) manjšalnica od sidro: v kotu leži sidrna vrv in sidrce ♪
  7.      sidríšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se plovilo (za)sidra: iskati primerno sidrišče za jadrnico ♦ navt. uradno določen prostor za sidranje ladij, ki čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče ♪
  8.      sídrn  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sidro: sidrni kraki; sidrna veriga, vrv / sidrni vitel ◊ grad. sidrni vijak vijak za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov na nosilno podlago ♪
  9.      sídro  -a s (ȋ) 1. težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se spusti, vrže na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu: dvigovati, spuščati sidro; veriga sidra / glavno sidro; sidro z dvema krakoma / ladja je spustila, vrgla sidro blizu obale se je zasidrala, usidrala ∙ ekspr. dvigniti sidro oditi ♦ navt. admiralsko sidro s preklopno železno prečko; patentno sidro s premičnimi kraki 2. grad. navadno kovinska naprava za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov: zasidrati strop s sidri; jekleno sidro ♪
  10.      siemens  in simens -a [sím-] m (ȋ) fiz. enota za merjenje električne prevodnosti ♪
  11.      Síemens-Martínov  -a -o [sim-] prid. (ȋ-ȋ) metal., v zvezi Siemens-Martinova peč peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek; martinovka ♪
  12.      siéna  -e ž (ẹ̑) knjiž. naravni pigment rdeče ali rjave barve: renesančni slikarji so podslikavali s sieno ♦ um. naravna rumenkasto rjav, žgana siena rdečkasto rjav pigment ♪
  13.      sífilis  -a m (ȋ) med. nalezljiva spolna bolezen, ki jo povzroča bakterija spiroheta: zboleti za sifilisom ♪
  14.      sifónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sifon: sifonska cevka / sifonska steklenica steklenica za sodavico s cevko v notranjosti in zunanjim dulcem ter ventilom / sifonska naprava ♪
  15.      sigmátski  -a -o prid. (ȃ) lingv. nanašajoč se na obliko z glasom s v obrazilu: sigmatski aorist ♪
  16.      signálnovárnosten  -tna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na varnost, zagotovljeno s signali, signalnimi napravami: signalnovarnostni predpisi / avtomatske signalnovarnostne naprave ♪
  17.      signór  -a tudi -ja tudi sinjór -ja tudi -a [sinjor] m (ọ̑) v italijanskem okolju gospod: pomagal ji je prijazen signor / kot pristavek k imenu signor Rossi ♪
  18.      sijájnik  -a m (ȃ) min. rudnina svetle barve s kovinskim sijajem in nizko trdoto: sijajnik in kršec / svinčev sijajnik rudnina svinčev sulfid; galenit; srebrov sijajnik temno siva rudnina srebrov sulfid; argentit ♪
  19.      sikatív  -a m (ȋ) teh. snov, ki pospešuje sušenje oljnatih barv, sušilo: dodati firnežu sikativ; sikativi in razredčila ♪
  20.      síla  -e ž (í) 1. kar ni telo in premaguje vztrajanje telesa v določenem položaju, stanju: na podlago, predmet deluje sila; izračunati, meriti silo; zaradi velike sile se telo deformira ali se začne gibati; smer sile / drobilna, pogonska, zaviralna sila; kemična, magnetna, parna sila 2. kar je povzročeno z delovanjem osebka na koga ali kaj z namenom premagati nasprotovanje, ovire: upreti se sili / ker pijanec ni hotel iti ven, so uporabili silo / odpraviti silo v odnosih med ljudmi; s silo nič ne dosežeš; ekspr. napasti koga s surovo silo / na silo delati na silo; na silo odpreti; na silo se smehljati proti lastni volji // nav. ekspr., v zvezi delati, storiti komu silo siliti, prisiljevati koga: ne delaj človeku sile / delati silo jeziku / evfem. storiti ženski silo posiliti jo; knjiž. grozil je, da si bo storil silo da bo naredil samomor 3. telesna ali duševna sposobnost za premagovanje vztrajanja koga ali česa v določenem stanju, položaju: v organizaciji, tovarni so znali izkoristiti sile mladih; ob tem dogodku je spoznal svojo silo / duševne, telesne sile; spoznavne, ustvarjalne sile; življenjske sile mu pešajo / napeti, uporabiti vse svoje sile, da bi se skala premaknila / delati s podvojeno silo; z vso silo je zamahnil; ranjenec se je z zadnjimi silami privlekel do hiše močmi / publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi 4. značilnost česa glede na premagovanje vztrajanja koga ali česa drugega v določenem položaju, stanju: reka nima več prejšnje sile; sila udarca ga je spravila na tla; izkoriščati silo vetra / sila spomina, strasti, volje; sila zgleda moč / boj se je nadaljeval z nezmanjšano silo silovitostjo, jakostjo 5. nav. mn., s prilastkom ljudje, organizirana skupina, sposobna premagovati nasprotovanje, ovire: pomembna zmaga naprednih, revolucionarnih, socialističnih sil; sile, ki želijo vojno / ekspr. na delu so mračne sile; organizirane, publ. subjektivne sile; delavski razred kot vodilna sila // ljudje, organizirana skupina, sposobna fizično, z orožjem nastopati proti nasprotniku: poslati v boj nove sile; obrambne, partizanske sile; sile četrte divizije so napad odbile / letalske, pehotne sile; sile Združenih narodov; publ. sile reda milica, vojska / policijske, vojaške sile 6. nav. mn., s prilastkom država, družbena skupnost, sposobna premagovati nasprotovanje, ovire: evropske, kolonialne sile / publ. spopad med jedrskimi silami državami, ki imajo jedrsko orožje; sporazum velikih sil / država je postala pomembna pomorska sila 7. navadno s prilastkom kar premaguje vztrajanje koga v določenem položaju, stanju: ljubezen je nepremagljiva sila; neznana sila ga je vlekla k oknu // v zvezi gonilna sila kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: ljubezen je gonilna sila njegovega ustvarjanja / on je gonilna sila društva 8. nav. mn., s prilastkom pojavi, dejstva, kot jih nakazuje prilastek, glede na sposobnost premagovati vztrajanje koga ali česa v določenem položaju, stanju: besnenje elementarnih, naravnih sil / v krščanstvu nadnaravne, peklenske sile 9. zelo neugodno, težko stanje, ki zahteva nujno posredovanje, pomoč: sila je velika, pohitimo; če bo sila, pokličite dežurnega / hraniti denar za hudo silo; predlagana rešitev je samo izhod v sili / knjiž. v smrtni sili stiski, nevarnosti; klic v sili radijsko sporočilo o nujni prisotnosti koga kje 10. pog., v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da komu kje ni (preveč) hudo, težko: ali ti je pri nas kakšna sila; ni mi sile, pa vendar želim oditi; sile vam ni moglo biti, saj ste bili siti in na toplem / iron. ravno sila ti je bila to narediti ni ti bilo treba tega narediti 11. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi ni sile izraža omejitev povedanega na majhno, nepomembno stopnjo, količino: slišati je, da je bolan. Oh, ni sile / boš veliko zaslužil? Ne bo sile 12. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za silo izraža stopnjo ali mero, ki zadostuje, čeprav s težavami, za uresničitev dejanja, stanja: za silo govori angleško, nemško; za silo sem se ogrel / kako se imaš? Za silo gre / za prvo silo smo preskrbljeni 13. v prislovni rabi, v zvezi po vsej sili izraža prizadevanje uresničiti dejanje ne glede na nasprotovanje, ovire: po vsej sili hoče ven / rad bi po vsej sili uspel 14. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi od sile izraža visoko stopnjo, količino: od sile natančen človek / imeti od sile opravkov / v povedni rabi ta človek je od sile zelo sposoben, iznajdljiv; zelo neprijeten, nesramen // v povedni rabi izraža nejevoljo, jezo: to je pa že od sile: kadar pridem, ga ni ● ekspr. ti si pa sila zelo sposoben, iznajdljiv; delovna sila publ. v rudniku so zmanjševali delovno silo število delavcev; pomanjkanje delovne sile za delo sposobnih ljudi; publ. predstavniki sedme sile novinarji, poročevalci; pog. kaj pa naenkrat taka sila, ostanite še malo kaj se vam tako mudi; publ. sile osi Italija, Nemčija, Japonska, združene v politično-vojaški zvezi pred drugo svetovno vojno in med njo; publ. narediti kaj po sili razmer ker ni (bilo) druge izbire; publ. pri pogajanjih nekatere države še vedno nastopajo s pozicij sile uveljavljajo svojo gospodarsko, vojaško premoč; ekspr. sila je za delo težko ga je dobiti; preg. sila kola lomi v sili je treba storiti marsikaj, kar se sicer ne bi storilo; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti ◊ agr. zakol v sili zakol zaradi nevarnosti, da žival pogine ali da nastane gospodarska škoda; ekon. produktivne ali proizvajalne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; elektr. pritezna sila ki povzroči delovanje releja ali pritegnitev kotve magneta; fiz. sila količina, ki izraža delovanje telesa na telo; razstaviti silo na komponente; centrifugalna ali sredobežna sila; centripetalna ali sredotežna sila; jedrske sile ki delujejo med protoni in nevtroni; odbojna, oviralna, privlačna sila; sila trenja s katero deluje podlaga na gibajoče se telo in katere smer je vzporedna s stično ravnino; dvojica ali par sil dve enako veliki in nasprotni sili, ki ne delujeta na isti premici; paralelogram sil paralelogram, s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; premica sile premica, na kateri deluje sila z danim prijemališčem; geol. eksogene sile ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; endogene sile ki imajo svoj izvor v zemeljski obli; jur. skrajna sila stanje, ko je kdo ogrožen brez lastne krivde in se brani sam ali ga brani kdo drug; višja sila nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; kem. molekulske sile privlačne sile, ki delujejo med molekulami; teh. osna sila v smeri osi predmeta, stroja; potisna, vlečna sila; voj. oborožene sile kopenska vojska, vojna mornarica, vojno letalstvo in teritorialna obramba kot organ državne varnosti; živa sila za boj usposobljeni ljudje; prim. posili ♪
  21.      silabár  -ja m (á) lingv. urejen seznam znakov zlogovne pisave: prepisati silabar ♦ arheol. klinopisni silabar ♪
  22.      sílen  -lna -o prid., sílnejši (ȋ) nav. ekspr. 1. ki ima veliko silo: silen udarec, vihar / on je silen človek; bil je mlad in silen // ki z videzom, velikostjo kaže a) da ima veliko silo: voz vlečeta silna konja / silna čeljust b) da prenese, vzdrži veliko silo: silne korenine, veje 2. ki se kaže, pojavlja v zelo visoki stopnji: silen pok; silna svetloba / silna bolečina, lakota, ljubezen ● star. tod so vladali silni vladarji mogočni; star. zbrala se je silna množica zelo velika sílno prisl.: silno delati, kričati; silno je počilo; on je silno velik; bila je silno zaljubljena; sam.: strah pred nečim silnim ♪
  23.      silhuéta  -e ž (ẹ̑) 1. temna, v obrisih vidna postava, stvar: silhueta dekleta pri oknu / temne silhuete dreves, gor; pren. njegovi junaki niso polnokrvno prikazani, so le silhuete // ekspr. značilen obris: mesto izgublja svojo nekdanjo silhueto 2. um. iz temnega enobarvnega papirja izrezana podoba na svetlem ozadju, ki prikazuje zlasti portret ali figuro v profilu: izrezovati silhuete / na steni visi nekaj silhuet ◊ šport. streljanje na silhueto streljanje s pištolo na tarčo v obliki poenostavljene človeške figure z desetimi ovalnimi krogi ♪
  24.      silhuéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na silhueto: silhuetne značilnosti / orisati nastopajoče značaje le s silhuetnimi črtami ♪
  25.      silícij  -a m (í) kem. zelo razširjen element, ki nastopa v obliki velikih, trdnih kristalov ali sivega prahu, Si: razširjenost silicija; silicij in kisik ♪

   30.809 30.834 30.859 30.884 30.909 30.934 30.959 30.984 31.009 31.034  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA