Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

5 (30.834-30.858)



  1.      sémi...  prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na pol, polovico: semifinale, semihumiden
  2.      semiótika  -e ž (ọ́) veda o znakih: semiotika in teorija informacije ♦ med. nauk o bolezenskih znamenjih
  3.      sempervívum  -a m () bot. rastlina z mesnatimi listi in navadno rožnatimi ali rumenkasto belimi cveti; netresk: slamnato streho je prekril sempervivum
  4.      senátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na senatorje: senatorska čast, dolžnost / senatorsko mesto
  5.      sénca  -e ž (ẹ̑) 1. razmeroma temna ploskev za osvetljenim neprosojnim telesom: senca nastane, se premika; njegova senca je padala na steno; luč povzroča, ekspr. meče sence; izrazita, ostra senca; temna senca oblaka; sence tovarniških dimnikov, hiš / ekspr. igra svetlobe in sence // ed. del, predel, kamor svetloba prihaja samo posredno: sence je ob cesti dovolj; stopiti iz sence; postaviti mizo v senco; delati, ležati v senci; dobrodejna hladna senca; gosta senca dreves / temperatura zraka v senci / drevesa dajejo dovolj sence 2. temnejše mesto na fotografiji, sliki: na posnetku so sence preveč ostre; razporeditev svetlobe in senc na sliki 3. ekspr. nejasno, v obrisih vidna postava: za šipo se je prikazala senca; črne sence so se potikale okrog; videla je senco za seboj, zato je še pospešila korak 4. rad. območje, v katerem je zaradi ovire sprejem elektromagnetnih valov, zlasti televizijskih, oslabljen: sprejemnik je v elektromagnetni senci; novi pretvornik posreduje signal v televizijsko senco / radarska senca 5. knjiž. kar kaže, izraža neprijetno, neugodno čustvo, duševno stanje: v njegovem pogledu je bila senca; obraz ji je spreletela senca; ni opazil sence v njenih očeh / z oslabljenim pomenom senca otožnosti mu je ležala na obrazu 6. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina, množina: to je vzbudilo v njej senco dvoma; pokazal ni niti sence strahu; šalo mu je vrnil brez sence zlobe / ne prenese niti sence kritike 7. ekspr., v povedni rabi kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu: njegova prva dela so le senca poznejših; reprodukcija je le senca originala ● knjiž. na družino je legla senca postala je zaskrbljena, žalostna; knjiž. na njeni vesti ni ležala nobena senca ni storila nobenega slabega, ničvrednega dejanja; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pog. ne delaj mi sence umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; ekspr. ti dogodki mečejo senco nanj ga kažejo slabšega, kot je; ekspr. razpršila sta sence, ki so ležale med njima pojasnila nesporazume, razrešila spore; ekspr. stopil je iz sence postal je opažen, pomemben; ekspr. biti, ostati, živeti v senci biti neopažen, nepomemben; ekspr. živeti v senci smrti biti v nenehni smrtni nevarnosti; imela je črne sence pod očmi modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. grozeča senca vojne nevarnost; ekspr. prepirati se za oslovo senco za nepomembne, nevažne stvari; srebrne sence na vekah oči polepšajo na veke naneseno ličilo srebrne barve; ekspr. zdaj je le še senca samega sebe zelo se je (telesno, duševno) spremenil; vznes. oditi v kraljestvo senc umreti; žarg., polit. vlada v senci v meščanskodemokratičnih državah vlada, ki jo vnaprej imenuje opozicijska stranka, ker pričakuje zmago na volitvah; nesreča se ga drži kot senca pogosto je nesrečen; hodi, plazi se kot senca počasi, brezvoljno; postal je tak kot senca zelo shujšan, bled; spremlja ga kot senca je vedno v njegovi družbi; neopazno, tiho hodi za njimgeom. nasebna na ploskvi, skozi katero naj bi svetlobni žarki izstopali, odsebna senca na tvorbi, ki jo povzroča del te tvorbe ali druga tvorba; med. senca bolezenska sprememba na pljučih, vidna na rentgenskem posnetku kot svetla lisa
  6.      senčína  in sénčina -e ž (í; ẹ̑) knjiž. senčen kraj, prostor: oddahniti si v prijetni senčini
  7.      sènčnica  -e [sǝn] ž (ǝ̏) anat. parna kost med ličnico, temenico in zatilnico: poškodovati si senčnico
  8.      sénčnik  -a m (ẹ̑) 1. priprava na svetilki, ki ščiti pred premočno svetlobo: zamenjati senčnik; kovinski, steklen senčnik; svetilka brez senčnika 2. priprava, navadno z ročajem in zložljivo streho, za zaščito pred soncem: razpeti, zapreti senčnik; sedeti pod pisanim platnenim senčnikom / senčniki izložbenih oken 3. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči; ščitek: kapa z usnjenim senčnikom // temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: oči mu je zastiral zelen senčnik
  9.      senčnína  -e ž () knjiž., redko senčen kraj, prostor: za hišo je bila hladna senčnina
  10.      sénčnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost senčnega: senčnost poti
  11.      séndvič  -a m (ẹ̑) rezini kruha, navadno namazani, med katerima so mesni izdelki, sir: jesti sendvič; naročiti pet sendvičev; neskl. pril.: grad. sendvič plošča gradbeni element iz več različnih plasti, ki toplotno, zvočno izolira; obrt. sendvič štruca ožja daljša štruca za sendviče
  12.      séne  sén ž mn. (ẹ́ ẹ̑) star. preležanina: bolniku so se naredile sene; sene na hrbtu
  13.      senèc  -ncà in sènec -nca [sǝn] m (ǝ̏ ; ǝ̄) star. sence: lasje ji ležijo v neredu okrog čela in sencev
  14.      sénegalski  in senegálski -a -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na Senegal: senegalski prebivalci ♦ bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal
  15.      senén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na senó: senena bilka; senena kopica / zavretek iz senenega drobirja / seneni voz; senene grablje, vile ♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah
  16.      senešál  -a m () v Franciji a) do 12. stoletja visok dvorni uradnik, dvorni upravitelj: postal je senešal b) do francoske revolucije upravnik sodnega okraja
  17.      sénior  -ja m (ẹ̑) 1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star navadno nad osemnajst let: tekmovanje seniorjev in juniorjev 2. kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu starejši: iščem Janeza Novaka seniorja [sen.] ◊ rel. predstojnik seniorata
  18.      senosèk  in senosék -éka m ( ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno kosec: senoseki so delali ves dan
  19.      sentimentálen  -lna -o prid. () pretirano čustven: sentimentalen človek; ne bodi sentimentalen; postati sentimentalen / govoriti s sentimentalnim glasom / sentimentalna pesem sentimentálno prisl.: sentimentalno govoriti; bil je sentimentalno romantičen
  20.      senzacionalízem  -zma m () vzbujanje razburjenja, govoric v javnosti: izogibati se senzacionalizmu; senzacionalizem v tisku / tekmovanje se je izrodilo v senzacionalizem
  21.      sénzomotóričen  -čna -o prid. (ẹ̑-ọ́) med. čuten in gibalen v medsebojnem odnosu: senzomotorična koordinacija; senzomotorične navade / senzomotorični refleks ♦ anat. senzomotorični živec živec iz senzoričnih in motoričnih vlaken
  22.      sèp  sêpa m ( é) nar. vzhodno zgornji, nasuti rob zlasti vinograda: odnašati zemljo na sep; stopati po sepu
  23.      separíranje  -a s () glagolnik od separirati: separiranje premoga; naprave za separiranje
  24.      séptika  -e ž (ẹ́) žarg., med. septični oddelek v bolnici: sprejeli so ga na septiko
  25.      serafínski  -a -o () pridevnik od serafin: serafinsko petje

   30.709 30.734 30.759 30.784 30.809 30.834 30.859 30.884 30.909 30.934  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA