Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
5 (30.384-30.408)
- rúm -a m (ȗ) alkoholna pijača, ki se pridobiva iz sladkornega trsa ali iz alkohola z dodatkom arome: piti rum; kozarček ruma / čaj z rumom ♦ gastr. jamajka rum; kubanski rum ♪
- rúmba -e ž (ȗ) počasen ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi četrtinki, po izvoru s Kube: plesati rumbo; rumba in samba // skladba za ta ples ♪
- rúmel -mla m (ú) nižje pog. hrup, trušč: iz šole je bilo slišati rumel ♪
- rumén -i ž (ẹ̑) knjiž. rumenina: rumen jesenskega listja ♪
- rumèn -êna -o prid. (ȅ é) ki je take barve kot rumenjak ali limona: rumen cvet; rumena bluza; šopek belih in rumenih narcis; rumeno klasje, listje; bledo, rjavo, svetlo, zelenkasto rumen; slamnato, zlato rumen; rumen kot kanarček, vosek; rumeno-črna zastava / rumena barva / rumeni zlatniki; pesn.: rumena zarja; rumeno sonce / koncert za rumeni abonma abonma z vstopnicami rumene barve; žarg.: na semaforju se prižge rumena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni skorajšnjo spremembo glede prepovedi ali dovolitve prometa v določeni smeri; utripajoča rumena luč (na semaforju) // ki je temu podobne svetle barve: rumeni lasje; papir je bil od starosti rumen; rumena svetloba; krompir z rumenim mesom; ekspr. piti rumeno vino / bolnik je bil rumen v obraz; rumen od strahu bled; voščeno rumene roke / Rumeno morje // ki ima plodove ali gomolje take barve: rumeni krompir; rumeni muškat; rumena koleraba ●
star. rumen denar zlat denar; publ. rumeni kontinent Azija; žarg., avt. rumeni pas vozni pas za avtobuse, taksije in vozila s prednostjo, ločen z rumeno, navadno neprekinjeno črto; nar. ti si pa res rumen neumen, nespameten; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase; zastar. rumeno lice rdeče; slabš. črno-rumena monarhija Avstro-Ogrska ◊ agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti; anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; antr. rumena rasa; bot. rumeni lan rastlina z ostrorobim steblom in rumenimi cveti v socvetju, Linum flavum; rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava; fot. rumeni filter rumenica; les. rumena pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti hrastovine in lesa iglavcev; med.
rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi na etapnem tekmovanju vodeči kolesar; voj. rumeni našitki našitki, ki označujejo podoficirske čine; zool. rumeni strnad rumêno prisl.: rumeno se lesketati; rumeno zapečena skorja / piše se narazen ali skupaj: rumeno lisast ali rumenolisast; rumeno rjav; rumeno zelen ∙ ekspr. na travniku je vse rumeno zlatic zelo veliko rumêni -a -o sam.: zmagali so rumeni; dekle v rumenem ♪
- rumênček in ruménček -čka m (é; ẹ̄) ekspr. rumenkasta žival: rumenček in belček ♪
- rumênec in ruménec -nca m (é; ẹ̄) 1. človek rumene rase: črnci in rumenci 2. rumenkasta žival, navadno vol: vpreči rumenca ♪
- rumenênje -a s (é) glagolnik od rumeneti: rumenenje listja jeseni ♪
- rumeníti -ím nedov. (ȋ í) delati kaj rumeno: rumeniti zid / sonce je rumenilo listje dreves, zoreče sadje rumeníti se knjiž. 1. rumeno se odražati, kazati: pod skalnato steno se rumenijo šotori 2. postajati rumen, svetel: nebo na vzhodu se že rumeni ♪
- rumenokljún -a -o prid. (ȗ ū) ki ima rumen kljun: rumenokljun kos ● ekspr. rumenokljuni fantje mladi, neizkušeni ♪
- rumpsteak gl. ramstek ♪
- rúnda -e ž (ȗ) 1. šport., pri boksu in rokoborbi časovno omejen del dvoboja, tekmovanja: runda traja tri minute; začela se je tretja runda; v drugi rundi je boksal bolje 2. šport. krožna pot, tekmovalna proga, ki jo mora tekmovalec navadno večkrat preteči, prevoziti, krog: rundo je pretekel v eni minuti; prevoziti petdeset rund / prehitel ga je za eno rundo / že v prvi rundi je zaostal 3. pri igri s kartami skupek toliko partij, da vsak od igralcev enkrat deli karte: končati rundo; igralci so bili sredi runde; nehati igrati po drugi rundi; zmagovalec prve runde / žarg. zaigrajva še eno rundo partijo, igro 4. žarg., navadno s prilastkom količina enake (alkoholne) pijače, navadno za več oseb, ki se naenkrat naroči: naročiti, prinesti novo rundo; drugo rundo plačam jaz; dala sta vsak za eno rundo / ob naročanju natakar, še eno rundo 5. publ., navadno s prilastkom vsebinsko,
tematsko zaključena enota kake celote, krog: prva runda pogovorov; v drugi rundi volitev je zmagal kandidat socialnodemokratske stranke / to je spet nova runda zahtev skupina ● pog. lep večer je, naredimo še eno rundo okoli trga krog; žarg. zvoziti ves pesek v petih rundah v petih prevozih, vožnjah ♪
- rúpija -e ž (ú) denarna enota Indije in nekaterih drugih držav: za delo mu je plačal le nekaj rupij / indonezijska, pakistanska rupija // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: porabil je zadnjo rupijo ♪
- rúsa 2 -e ž (ū) nav. mn., nar. severovzhodno brk: starčeve viseče ruse / zajčje ruse ∙ nar. severovzhodno skoraj ves obraz so mu pokrivale ruse brada; kocine ♪
- rusínščina -e ž (ȋ) rusinski jezik: pisati pesmi v rusinščini ♪
- rúski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Ruse ali Rusijo: ruski jezik; ruska književnost / občudovati ruske plese / ruska stepa; med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu / ruski čaj čaj iz listov čajevca; ruska ruleta samomorilna igra z revolverjem, v katerega bobenčku je en naboj; ruska srajca široka srajca z ozkim stoječim ovratnikom; ekspr. bila je prava ruska zima zelo mrzla; rusko kegljišče kegljišče, pri katerem se keglji podirajo s kroglo, obešeno nad njimi // pog. sovjetski: ruski vojaki; ruska letala / sodobni ruski film ◊ gastr. ruska solata solata iz mesa, majoneze in malo zelenjave; lit. ruski formalisti; obl. ruski ovratnik ozek stoječi ovratnik; rel. ruski križ križ, ki ima različno dolge prečne krake; ruska cerkev pravoslavna cerkev Rusov; zgod. rusko-japonska vojna vojna za Korejo in Mandžurijo v letih 1904—1905; zool. ruska vidra kuni podobna,
ob vodah živeča žival, ki daje dragoceno krzno; norka rúsko prisl.: govoriti (po) rusko ♪
- rusofílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rusofile ali rusofilstvo: rusofilska družina / rusofilsko predavanje ♪
- rustikálen -lna -o prid. (ȃ) 1. preprosto, grobo izdelan: okrasiti stene z rustikalnimi predmeti; rustikalna hiša / rustikalna izdelava, zidava / rustikalni modeli, vzorci; rustikalno pohištvo pohištvo, ki v izdelavi, oblikah posnema pohištvo (nekdanje) kmečke hiše 2. knjiž. kmečki, podeželski: rustikalna podoba naselja / opisi rustikalnega življenja / lokal, opremljen v francoskem rustikalnem slogu 3. knjiž. robat, grob: človek rustikalne zunanjosti / rustikalne navade ◊ zgod. rustikalna zemlja zemlja, ki jo podložnik obdeluje in od nje živi ♪
- rúševina -e ž (ú) star. ruša: kolesa so se pogrezala v mehko ruševino ♪
- rúševka 2 -e ž (ú) vrtn. rušinka: dodati rastlini ruševko ♪
- rúševnat -a -o prid. (ú) redko rušnat: ruševnata tla ♪
- rušílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) 1. kdor ruši: barakarji so hoteli pregnati rušilce / ekspr. rušilci starega družbenega reda / ekspr. rušilec discipline, sloge 2. voj. hitra vojna ladja, oborožena s topovi, torpedi in raketami, zlasti za zaščito konvojev: konvoj je imel na razpolago dva rušilca; križarke, fregate in rušilci / raketni, torpedni rušilec ♪
- rušílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rušenje: rušilna sredstva / sporočilo o močnem, rušilnem potresu; rušilni učinek; rušilna moč / rušilna bomba bomba, ki ruši zaradi sproščenih eksplozivnih plinov / rušilna dejavnost vohunskih skupin ♪
- rušílnost -i ž (ȋ) sposobnost za rušenje: velika rušilnost dinamita ♪
- rušína tudi rúšina -e ž (í; ú) star. ruša: obložiti stezo z rušinami; kompost iz gnoja in rušin / sledovi koles na rušini ♪
30.259 30.284 30.309 30.334 30.359 30.384 30.409 30.434 30.459 30.484